K pripravi usklajenega dokumenta z vsemi deležniki zdravništva je zdravnike na konferenci o izzivih zdravstva v prihodnosti Zdravniške zbornice Slovenije na začetku aprila pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Maja bo nato vlada sklicala skupno srečanje oz. konferenco, kjer se bodo o vseh predlogih "odkrito pogovorili", je takrat dejal.

Zdravništvo je rešitve pripravilo. 15. maja jih je obravnavala skupščina zdravniške zbornice, naslednji dan pa je rešitve potrdila še Koordinacija zdravniških organizacij.

Dokument ni usklajen le znotraj Koordinacije zdravniških organizacij, torej med Zdravniško zbornico Slovenije, Slovenskim zdravniškim društvom, Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter Strokovnim združenjem zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ampak tudi s Sindikatom zobozdravnikov Slovenije Dens, Sindikatom zdravnikov družinske medicine Praktik.um ter Mladimi zdravniki Slovenije, je na predsedničinem forumu o zdravstvu dejala predsednica zbornice Bojana Beović.

Pri dokumentu gre po njenih besedah za največji skupen imenovalec, saj je med zdravniki nemogoče doseči še širši, podrobnejši konsenz. Sporočilo dokumenta je, da želijo zdravniki delati v javnem zdravstvu, je poudarila.

Posodobitev upravljanja javnih zavodov

Seznam rešitev, ki jih je pridobila, med drugim predvideva posodobitev upravljanja javnih zavodov na način, da bo država oz. lokalna skupnost ohranila 100-odstotno lastništvo nad njimi, hkrati pa predlagajo uvedbo sodobnih mehanizmov upravljanja, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost, preglednost in odgovornost.

V dokumentu izrecno piše, da "se javni zavodi ne preoblikujejo v javna podjetja ali gospodarske družbe". Preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe je namreč predvideval predlog zakona za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki so ga pripravili na zbornici.

Isti zakon je predvideval tudi uvedbo instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev. Rešitev se je ohranila tudi v sprejetih rešitvah koordinacije. "Status bo zdravnikom omogočil opravljanje dodatnega dela, o čemer se bodo z izvajalci zdravstvene dejavnosti prosto dogovarjali," je zapisano v dokumentu.

Koordinacija zdravniških organizacij je med rešitvami za slovensko zdravstvo predvidela tudi vzpostavitev neodvisne agencije za kakovost in varnost v zdravstvu ter nadaljevanje digitalizacije v zdravstvu.

Predlog skrajšanja nekaterih specializacij

Zavzeli so se za uskladitev trajanja zdravniških specializacij s povprečnim trajanjem specializacij v EU-ju, pri čemer so navedli, da je mogoče zaradi pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji nekatere specializacije nekoliko skrajšati.

Sorodna novica Pirc Musar: Rešitve s foruma bodo pripomogle pri zdravstveni reformi

V dokumentu so predlagali še vzpostavitev in razvoj standardov in normativov dela zdravnikov, kar je, kot so poudarili, pomembno predvsem za organizacijo dela in načrtovanje kadrov, pa tudi za ureditev plačnega sistema v zdravstvu, ki bo sorazmeren plačnim sistemom v razvitem delu EU-ja.

Zavzeli so se za upoštevanje direktive EU-ja o delovnem času in poudarili, da mora biti delo prek polnega delovnega časa stimulativno nagrajeno.

Dokument predvideva tudi uvedbo normativnega mehanizma za administrativno razbremenitev. Po predlogu bi zdravstveni minister s pravilnikom določil, katere administrativne obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti bi se prenesle na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Koordinacija se je uskladila tudi pri predlogu za izenačitev kritja stroškov zdravstvenih storitev v tujini s kritjem stroškov zdravstvenih storitev v Sloveniji pri zasebnih izvajalcih ter se zavzela za spremembe pri sistemu javnega naročanja v zdravstvu.