Od začetka razmišljanj o potrebah Gorenjske po novi regijski bolnišnici mineva že deset let. Sredstva zanjo so zagotovljena v okviru nacionalnega razvojnega programa, vendar pa so na voljo le do leta 2032, zato se z izvedbo projekta, za katerega je treba pripraviti tudi še vso dokumentacijo, mudi.

Zapletlo se je že pri izbiri lokacije. Prva jo je ponudila radovljiška občina, ki je geografsko središče Gorenjske, nato se je v boj vključila Mestna občina Kranj, ki ima največ prebivalcev. Na jeseniški občini pa ves čas vztrajajo, da splošna bolnišnica mora ostati na Jesenicah, kjer je bil pred leti zgrajen nov urgentni center. Izbira lokacije traja že več let, za njeno umestitev so bile izdelane primerjalne analize in oblikovana strokovna skupina, vendar odločitve še vedno ni.

Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, so se dosedanji postopki glede izbire lokacije za novo gorenjsko regijsko bolnišnico v največji meri osredotočali na dostopnost za paciente, v nezadostni meri pa so bile opravljene presoje, ki se nanašajo na urbanistično ustreznost posamezne lokacije z vidika umeščanja v prostor, analizo obstoječe in potrebne komunalne infrastrukture, ekonomiko in oceno možne časovne dinamike izvedbe na posamezni lokaciji, pa tudi na primerjavo ustreznosti lokacij z vidika zdravstvenih potreb ter rangiranju vseh okoliščin pri predlogu najustreznejše lokacije.

Nova analiza, s katero naj bi preverili tudi te dejavnike, bo predvidoma končana v tem mesecu, odločitev pa bo sprejeta po evalvaciji ugotovitev, so napovedali na ministrstvu.

Prostorska stiska v jeseniški bolnišnici

V. d. direktorja Splošne bolnišnice Jesenice Petra Rupar upa, da bodo na ministrstvu oziroma vladi odločitev sprejeli čim prej. Po njenem mnenju je treba izbrati lokacijo, ki bi bila kar največ Gorenjcem najhitreje dostopna. Ključno pa je tudi to, da se gradi tam, kjer bo lahko kar najhitreje zgrajena.

"Hkrati moramo razmišljati, da je gradnja nove sekundarne bolnišnice strateškega pomena tudi za državo. Tudi osrednjeslovenska regija ima namreč velik problem, in če zgradimo novo regijsko bolnišnico, razbremenimo tudi klinični center," je ob tem poudarila Petra Rupar. Ocenila je, da Gorenjska novo regijsko bolnišnico nujno potrebuje.

Sorodna novica Državni svet: Vlada naj čim prej določi lokacijo nove gorenjske bolnišnice

Med razlogi je navedla, da je v Splošni bolnišnici Jesenice na 25 kvadratnih metrih skupaj pet postelj v eni sobi, evropski normativ pa je 20 kvadratnih metrov za eno posteljo. Pri tem je pomembna tudi za funkcionalnost, zdaj mora namreč osebje eno posteljo premakniti, da pride do drugega bolnika in ga lahko oskrbi.

"Svet se spreminja. Potrebujemo enoposteljne in dvoposteljne sobe. Imamo vse več odpornih bakterij in pacienti potrebujejo izolacijo," je navedla. Opozorila je, da je tudi pri sanitarijah jeseniška bolnišnica na spodnjem robu normativov. Problematične so tudi razmere, v katerih dela osebje. Hkrati se ob napredku stroke razvijajo nove dejavnosti, potrebne so vse bolj moderne naprave, ki pa zahtevajo prostor za postavitev.

Kapacitete je treba okrepiti tudi zaradi številnih obiskovalcev v regiji

Gorenjska regija ima 219.000 prebivalcev. Predvsem v poletnih mesecih je vsak dan na Gorenjskem še približno 40.000 obiskovalcev, s čimer se močno poveča število potencialnih bolnikov. V jeseniški bolnišnici se pogosto ukvarjajo s ponesrečenci v gorah in drugimi poškodbami pri različnih dejavnostih v naravi, zato je zdravstvene kapacitete na Gorenjskem treba okrepiti, je prepričana v. d. jeseniške bolnišnice.

Verjame tudi, da bi bilo za novo bolnišnico dovolj kadra, čeprav je jeseniška bolnišnica trenutno kadrovsko nedohranjena. V bolnišnici so bili veseli, da so lani imeli pozitiven kadrovski trend in so na koncu lanskega leta imeli 701 zaposlenega, kar pomeni pet zaposlenih več kot na začetku lanskega leta. Prepričana je, da se bodo v bolnišnici s proaktivno kadrovsko politiko kadrovsko še okrepili.