Po svetu se vsako leto s hepatitisom B in C na novo okužijo trije milijoni ljudi, za posledicami bolezni umre 1,2 milijona ljudi. Okužbi s hepatitisom B in C sta krivi za 76 odstotkov primerov raka na jetrih na svetu, ki je šesti najpogostejši rak po številu primerov in tretji najpogostejši rak po smrtnosti.

Svetovni dan hepatitisa letos zaznamujemo že šestnajstič. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je določila na rojstni dan odkritelja virusa hepatitisa B, Nobelovega nagrajenca Barucha Blumberga. Letos dan poteka pod geslom Ne morem čakati!, je v izjavi za medije v ponedeljek povedala vodja ambulante za virusni hepatitis na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Mojca Matičič.

Geslo je po njenih besedah obupan klic množice okuženih v številnih državah, tudi evropskih, v katerih še vedno vlada neenakost pri obravnavni bolnikov z virusnimi hepatitisi, predvsem hepatitisom C. Bolniki se pogosto spopadajo z diskriminacijo in stigmatizacijo, pa tudi s kriminalizacijo osebne uporabe drog, ki se lahko razkrije ob diagnozi hepatitisa C.

V Sloveniji zdravniki aktivno iščejo okužene

V Sloveniji je stanje povsem drugačno: "Zdravniki aktivno iščemo okužene in jih takoj ustrezno zdravimo, s tem pa preprečimo posledice, kot sta rak na jetrih in ciroza jeter."

V Sloveniji smo po njenih besedah z inovativnim pristopom prvi na svetu povsem izkoreninili okužbo s hepatitisom v določenih skupinah bolnikov, na primer pri hemofilikih, dializiranih bolnikih, bolnikih s presajenimi organi in bolnikih z virusom HIV.

V Evropi so za zdaj odkrili le desetino okužb s hepatitisom B in četrtino okužb s hepatitisom C, šele tretjino okužb s hepatitisom C pa so pozdravili. Medtem so slovenski strokovnjaki odkrili več kot 80 odstotkov okuženih in jih dve tretjini že pozdravili. S strokovnjaki Evropskega centra za nalezljive bolezni ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno še dobrih 1000 neodkritih bolnikov s hepatitisom C.

Letošnji svetovni dan hepatitisa zaznamuje več novosti. Med njimi spremenjena strategija WHO, saj ugotovitve WHO kažejo, da je pred šestimi leti sprejeto strategijo sposobnih udejanjiti le osem evropskih držav.

Slaba precepljenost

Želeno 95-odstotno precepljenost otrok proti hepatitisu B je doseglo le 11 držav, med njimi ni Slovenije, kjer je cepljenih slabih 80 odstotkov otrok. Se je pa delež zdravljenih med na novo odkritimi bolniki po letu 2016 povečal za desetkrat.

Zato je WHO maja sprejel sklep o postavitvi nove strategije, ki do leta 2030 predvideva izkoreninjenje virusnih hepatitisov, virusa HIV in spolno prenosljivih okužb. Po strategiji, ki naj bi bila potrjena septembra, bi v rutinske presejalne programe uvrstili tudi presejalna testiranja na hepatitis B in C. Strategija predvideva tudi, da bi v evropski načrt boja proti raku vključili rutinsko cepljenje, testiranje in zdravljenje hepatitisa.

Vodja projekta Virus in študentka ljubljanske medicinske fakultete Eva Selan je pojasnila, da bodo ob svetovnem dnevu hepatitisa javnost o bolezni informirali prek objav na družbenih omrežjih in z ozaveščanjem mimoidočih na stojnicah.