Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar je v četrtkovi izjavi, v kateri se je odzval na ovadbo ministrstva za zdravje zaradi zamenjave identitete dveh bolnikov v celjskem urgentnem centru, dejal, da se je zamenjava identitete zgodila zaradi nedoslednosti in pomanjkljivosti v sistemu obravnave stanovalcev socialnovarstvenih ustanov.

Sorodna novica Vindišar: Bolnika sta bila zamenjana zaradi nedoslednosti domskega osebja

Vindišarjeve navedbe so v današnjem sporočilu za javnost zavrnili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Spomnili so, da se je po ugotovitvah internega izrednega nadzora, ki jih je javnosti pred kratkim predstavila bolnišnica, zamenjava zgodila v njenem triažnem prostoru. Prav tako še niso končani preiskava policije in nadzora zdravstvenega inšpektorata ter informacijske pooblaščenke, pa tudi ne sistemski nadzor, ki ga je odredilo ministrstvo za zdravje.

Skupnost socialnih zavodov zavrača uporabo zapestnic

Komentirali so tudi pobudo, da bi imeli bolniki, ki prihajajo v zdravstveno obravnavo v bolnišnico, nameščene identifikacijske zapestnice. Po oceni skupnosti bi s tem dodatno stigmatizirali starejše, ki že sicer sodijo v najranljivejšo skupino prebivalcev.

"Dom za starejše je njihov dom, zaposleni pa jih osebno poznajo, saj so z njimi v vsakodnevnih stikih. Zaposleni vsakega posameznega stanovalca zaupajo določenemu spremljevalcu iz ekipe za prevoz in mu ob tem osebno predajo tudi vso potrebno dokumentacijo stanovalca," so navedli.

Zaradi zahtev bolnišnic so bili nekateri domovi tovrstne zapestnice sicer prisiljeni uvesti, vendar to ne more biti sistemska rešitev za zagotavljanje ustrezne obravnave starejših v zdravstvenih ustanovah, menijo.

"V socialnovarstvenih zavodih živi manjši del starejših. Bo zdravstveni sistem od vseh državljanov takrat, ko mu zaupajo svoje starše oziroma stare starše, zahteval, da te prej sami opremijo z identifikacijskimi zapestnicami, ali pa se to pričakuje le pri stanovalcih domov za starejše," so povzeli besede sekretarja skupnosti Denisa Sahernika.

Po podatkih skupnosti večina domov za starejše, vključno z večino domov v celjski regiji, zavrača uporabo tovrstnih identifikacijskih zapestnic. Vindišar je namreč dejal, da so predstavniki domov v tej regiji predlog enotno podprli.

V skupnosti opozarjajo, da identifikacijske zapestnice niso predpisano identifikacijsko sredstvo stanovalcev domov za starejše. Navajajo tudi mnenje zunanjega pogodbenega izvajalca, ki je bil imenovan za pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov in je v mnenju navedla smernice informacijskega pooblaščenca, ki zahtevajo, da je treba najprej preučiti, ali lahko zastavljen cilj dosežemo z milejšimi ukrepi.

Kot so poudarili v sporočilu, v mnenju jasno poudarja, da gre tudi v tovrstnih primerih za obdelavo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR), zato je zanjo treba pridobiti ločeno privolitev vsakega posameznega stanovalca. Prav tako je treba predhodno natančno pravno opredeliti vrsto osebnih podatkov, način hrambe in obdelave ter načine dostopa. Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov je ob tem poudarila tudi problematiko pridobitve privoljenja v primeru odvzete poslovne sposobnosti stanovalca.

Skupnost zato vztraja pri stališču, da bi tovrstne zapestnice "bilo mogoče uporabiti le v resnično izjemnih primerih, pri tem pa morajo biti predhodno natančno določene varovalke, ki jasno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji".