Gosta v studiu Odmevov sta bila Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, in Vlasta Mežek, ki na ministrstvu za zdravje vodi še vedno dokaj nov direktorat za dostopnost in ekonomiko. Z njima se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Župan Ivan Žagar, sami ste včerajšnje mučenje čakajočih v vaši občini pred zdravstvenim domom ocenili za nevzdržno. Danes je bila žogica vržena spet v vaše polje, in to celo v državnem zboru. Mar občina tega ne bi znala, zmogla bolje organizirati?

Žagar: Izvedba, organizacija je v pristojnosti zdravstvenega doma. A treba je povedati, da s tem rešujemo oziroma zdravstveni dom rešuje manko zdravnikov, ker je pridobil nove zdravnike. Gre za vpis k tem novim zdravnikom, ki je potekal na način, kot je. Verjamem, da bi bilo mogoče to nekoliko bolje tudi organizirati. Ko govorimo o tem, da je občina pristojna za primarno zdravstvo, moramo vedeti, kaj to pomeni: občina je pristojna za tisti del, ki je povezan z zagotavljanjem prostorskih pogojev. Konkretno v našem primeru peljemo investicije v vrednosti 7.000.000 evrov, kar bo pomenilo, da izboljšujemo pogoje za delovanje. Vse preostale stvari, ki so povezane s primarnim zdravstvom, pa niso v pristojnosti občine.

Ali bo imela ta zgodba iz Slovenske Bistrice včeraj in delno tudi danes vendarle epilog?

Sorodna novica Danes nova vrsta za vpis pri dveh ginekologih. Golob: Za kaos krivo vodstvo ZD Slovenska Bistrica.

Žagar: Včeraj in danes smo opravili več razgovorov z vodstvom. Pogovarjal sem se tudi z ljudmi, ki so bili podpisniki. Zagotavljali so mi, da so stvari peljali po zakonu, da jih na drugačen način ni mogoče. Sam vseeno mislim, da bi jih lahko nekoliko drugače organizirali in da verjetno moramo skupaj razmisliti, kako v času IKT-tehnologij to drugače organizirati.

In to je moje vprašanje za vas, gospa Mežek. V opisu del in nalog vašega direktorata je tudi iskanje in implementacija rešitev za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Prijava k osebnemu zdravniku je neke vrste zdravstvena storitev. Ali imate po slabih izkušnjah iz Ljubljane pripravljen kakšen protokol, ki bi lahko pomagal, recimo, v takšnih primerih, kot je bil včerajšnji v Slovenski Bistrici?

Mežek: Rada bi poudarila, da iskanje rešitev pomeni iskanje sistemskih rešitev. Moj direktorat je odgovoren za sistem, torej za pripravo orodja, ki ga potem izvajalci – občine, zdravstveni izvajalci, zdravstveni domovi – lahko uporabijo pri organizaciji svojega dela.

Tega orodja očitno nimajo oziroma ni najbolj uporabno?

Mežek: Ni mišljeno, da ministrstvo daje navodila, kako naj konkretno v konkretni situaciji javni zavod ali pa občina ravna, ampak da pripravi sistem. Sistem pomeni zakonodajne rešitve, zakoni, pravilniki oziroma drugi podzakonski akti oziroma vse potrebno, da ima javni zavod orodje.

Direktorica zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici je problematizirala dejstvo, da samodejni prepis pacientov k novemu zdravniku ni mogoč. To je sistem zdravstvene zavarovalnice, ampak mi živimo v letu 2024.

Mežek: Težava ni enostavna.

Zagotovo ne.

Mežek: Treba je vedeti, da ima vsaka oseba v Sloveniji prosto izbiro zdravnika, se pravi, da nekomu novi zdravnik mogoče ne odgovarja ali se ne bi pri njem opredelil iz različnih razlogov. Vsak mora imeti svojo prosto izbiro, ali se bo odločil za tega zdravnika ali ne. Kar se pa tiče avtomatiziranja oziroma verjetno informatizacije: potrebe po zdravstvenih storitvah so najpogostejše pri starejših, kronično bolnih, ki imajo otežen dostop do informacijskih rešitev.

To je vse res, ampak v prispevku smo slišali, da je v vrsti stala tudi gospa, ki je imela bergle. Je to alternativa?

Sorodna novica Večstometrska vrsta čakajočih za vpis k novemu osebnemu zdravniku v Slovenski Bistrici

Mežek: To ni alternativa. Verjamem, da so tudi druge možnosti, pa ne govorim na daljavo oziroma o informacijskih rešitvah, ampak da bi zdravstveni dom oziroma občina lahko z drugačnim načinom obveščanja ali organizacije teh vpisov preprečila tako situacijo.

Župan Žagar, rekli ste, da imate težave v občini s pridobivanjem prijav za zdravnike koncesionarje. Tukaj ste vrgli žogico spet nazaj državi. Nihče se ni prijavil na zadnji razpis, ker čakajo na spremembo zakonodaje. Pa vendarle, mar nimate občine malce več manevrskega prostora tudi tako, da ponudite preprosto boljše razmere za delo?

Žagar: Na naši občini delamo za prostorske pogoje ves čas, to je en del zgodbe. Ponujamo tudi stanovanje za zdravnika, ki bi prišel. Še pred kakšnim dobrim letom smo imeli pokrite naše občane z zdravniki, potem pa se je nenadno zgodilo, da smo dve zdravnici izgubili. Eno smo skupaj z zdravstvenim domom pridobili, kar nekaj razgovorov je bilo opravljenih s številnimi zdravniki, razpisali smo tudi koncesije. Oba razpisa sta odprta, lahko se zaposlijo v zdravstvenem domu ali pa na koncesiji. Na razpis za prvo koncesijo smo dobili tri prijave, izbrana zdravnica se potem ni odločila, da ostane pri nas. Na razpis za drugo koncesijo pa ni bilo več nobene prijave. Eden od razlogov je lahko tudi ta, da se na to koncesijo nihče ne prijavi, ker zdaj čakajo, kaj se bo zgodilo glede spremembe zakonodaje. Druga stvar je v tem – in to je treba zelo jasno povedati –, da imamo v Sloveniji pomanjkanje zdravnikov. To je po mojem mnenju bistveno. Če imate vi neko maso zdravnikov in neko maso ljudi, ki te zdravnike potrebuje, bi bilo smiselno nekako to enakomerno porazdeliti.

Zdaj pa ste vrgli žogico spet gospe Mežek. Za dolgoročne ukrepe, več študijskih mest, potem seveda tudi spodbude mladim zdravnikom, da bi se odločili za družinsko medicino, tudi boljša organizacija dela. Kaj so pa kratkoročne rešitve?

Mežek: Seveda je glavna skrb ministrstva, da nihče ne ostane brez dostopa tudi do osebnega zdravnika. Zato na ministrstvu že nekaj let intenzivno delamo tudi pri kratkoročnih ukrepih. Recimo, da dajemo spodbude oziroma dodatke za družinske zdravnike in pediatre na primarni ravni …

Ali ste zadovoljni z učinkovitostjo teh kratkoročnih rešitev?

Mežek: Seveda si želimo dolgoročnih oziroma rešitev, ki bi rešile problematiko. Ampak to je zgolj premostitev situacije, da si kupimo čas, da dolgoročni ukrepi lahko dosežejo svoj učinek oziroma pokažejo svoj učinek. Številni ukrepi so bili, od tega, da recimo specializant v zadnjem letniku že lahko odpre svojo ambulanto, to je recimo letošnja novost, potem razbremenjujemo administrativno te ambulante, da imajo več časa za paciente, krepimo jih z administrativnim kadrom, ki pokrije te naloge, krepimo jih s strokovnim kadrom. Letos je spet novost, da uvajamo diplomirano medicinsko sestro, ki bi tudi lahko prevzela določene kompetence, to so vse pogovori. Ne nazadnje moram poudariti, da imamo ambulante za – mogoče neposrečen izraz – neopredeljene.