Cepljenje v državi se je, kot kaže, vendarle premaknilo h konkretnejšim številkam – po podatkih portala Cepimose.si, ki ga upravlja NIJZ, je bilo do 18. maja s prvim odmerkom cepljenih 560.106 ljudi, z obema (ali zgolj z enim v primeru cepiva Janssen) pa slabih 300 tisoč.
Z večjim številom cepljenih pa ne narašča zgolj imunost, ampak tudi vsakdanje zagate ljudi, ki so cepljeni in so zmotno pričakovali, da zdaj ne bodo zboleli – pa se na koncu to vseeno zgodi.
Pristojni sicer že ves čas opozarjajo, da cepljenje ne nudi 100-odstotne zaščite pred boleznijo, daje pa visoko zaščito pred hujšim potekom bolezni. "100-odstotna zaščita je pred hospitalizacijo," je tako v ponedeljek na novinarski konferenci znova opozoril Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo in dodal, da se kljub cepljenju lahko asimptomatsko okužimo. "To pomeni, da sem jaz varen, a virus lahko prenašam naprej. Še vedno ne vemo, kdaj, kako, koliko časa," priznava in dodaja, da tudi zato sam – čeprav je cepljen, nosi masko, "iz odgovornosti do drugih".
Da cepljenje okužbe ne prepreči, torej ni novost. So se pa ljudje, ki so po cepljenju s prvim odmerkom zboleli, znašli pred vprašanjem: ali se morajo cepiti tudi z drugim?
Trenutno zdravstvena stroka namreč prebolevnikom svetuje cepljenje z enim odmerkom, ki je tako nekakšen poživitveni odmerek. Na NIJZ-ju so v priporočilih za cepljenje pred časom pojasnjevali, da po preboleli bolezni s koronavirusi nastane kratkotrajen zaščitni imunski odziv, medtem ko se od cepiv proti covidu-19 pričakuje, "da bodo izzvalo učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv".
Protitelesa v telesu do pol leta – a sama vsebnost ni zanesljiv podatek
"Po preboleli okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo variabilen čas, od dveh mesecev (pri blagi bolezni) do pol leta in več pri hujši obliki bolezni. Med protitelesi so po eni strani taka, ki so zaščitna (nevtralizacijska), in druga, ki to niso," je pojasnjeval in opozoril tudi, da testiranje količine protiteles ni zanesljiv kazalnik, da je posameznik varen pred novo okužbo, saj "običajni testi ne razlikujejo med zaščitnimi in nezaščitnimi protitelesi", za to so potrebni posebej usmerjeni testi za anti RBD (nevtralizacijska) protitelesa, so zapisali na NIJZ-ju.
Zato prebolevnike v obdobju 6–8 mesecev po pojavu znakov oz. potrditvi okužbe cepijo le enkrat, izjema so le tisti, pri katerih je minilo več kot 8 mesecev od začetka bolezni in še niso bili cepljeni. "V takih primerih oseba prejme polno cepljenje", pravijo na NIJZ-ju.
Kaj pa je s tistimi, ki so zboleli po prvem odmerku cepiva? "Če je oseba zbolela po 1. odmerku, dobi drugi odmerek do 6 mesecev po začetku bolezni," so nam pred dnevi dejali na NIJZ-ju. Če ste torej po prejemu prvega odmerka zboleli, datum, ki ste ga dobili za drugi odmerek, ne velja nujno več – zamaknil se je "najmanj za čas izolacije, priporočilo je, da se cepljenje opravi pozneje – znotraj 6-mesečnega obdobja po začetku bolezni".
Ihan: Pri bolezni po cepljenju z mRNA-cepivi gre za en sam imunski odziv, zato je drugo cepljenje potrebno
Predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Alojz Ihan nam je dodatno pojasnil, da sta v primeru pojava bolezni po cepljenju s 1. odmerkom mRNA-cepiv cepljenje in bolezen tako tesno skupaj, da gre za en sam imunski odzivi, "ki ni spominski, ne utrdi imunskega odziva, zato se je treba cepiti še enkrat".
"Če pa bi šlo za pojav bolezni po več kot enem mesecu – kar je mogoče zgolj po cepljenju z AstraZeneco –, pa bi ta bolezen sicer delovala zaščitno, ampak s stališča cepljenja ni regulirano, da bi bila ta bolezen priznana kot drugi odmerek," še dodaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje