"Ne prihaja na razgovore, ne prihaja se pogovarjat z nami. Skratka, skriva se za določeno strukturo, ki je zaposlena na ministrstvu, in ta struktura gotovo ni kompetentna za razgovore in pogajanja z nami. Tako da jo na tem mestu lepo prosim, da naj odstopi in si ne dela sramote," je v izjavi v okviru stavkovnega zbora v Splošni bolnišnici Celje dejal član tamkajšnjega stavkovnega odbora Fidesa ortoped Matjaž Sajovic.

Zdravniki v celjski bolnišnici sicer opozarjajo na pomanjkanje kadra pri zdravstveni oskrbi bolnikov v regiji. Kot pravi predsednik sindikata Fides Damjan Polh, bo stavka še dodatno "razgalila vso bedo našega javnega sistema, ki temelji na čezmernih nadurah, ki jih opravljajo zdravnice in zdravniki, da zadeva funkcionira še kolikor toliko znosno".

Polh, ki se je pridružil zboru stavkajočih v celjski bolnišnici, je ob tem v izjavi za medije dejal, da v bolnišnici že v času, ko ni stavke, težko sestavijo vse ekipe, da bi bila obravnava bolnikov kakovostna in varna. Problem po njegovih besedah ni le pomanjkanje specialistov, manjka tudi oprema. Verjame, da se vodstvo tega zaveda, a njegovi pozivi doslej niso imeli učinka, je dejal.

Z uveljavitvijo preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo bodo pokazali, "da je zdravstveni sistem dolga leta temelji samo na plečih požrtvovalnih zdravnic in zdravnikov", ki so bili zaradi tega kot najbolje plačani kadri v javnem sektorju deležni očitkov, da jim gre samo za denar. "Tukaj se jasno vidi, da gre za delovne razmere, tukaj se jasno vidi, da gre za kadrovsko podhranjenost, tukaj se jasno vidi, da gre za pomanjkanje prepotrebne opreme," je poudaril Polh. Pri tem je bil kritičen do odziva vladne strani na zdravniško stavko. Kar je potekalo pod besedo pogajanja, je bila bolj predstava za javnost, je dejal. Po njegovih besedah vladna stran zavlačuje v želji, da jih utrudijo, zlomijo in vrnejo spet na delovna mesta brez nekih rešitev.

V Celju stanje posebej problematično v urgentnem centru

Zdravniki celjske bolnišnice ob tem v pisni izjavi opozarjajo, da bodo ob umiku soglasij za čezmerno nadurno delo zdravniki specialističnih ambulant preusmerjeni na delovišča urgentnega centra, zaradi česar pričakujejo velik upad vseh specialističnih ambulant. Zdravstvena oskrba bolnikov, kjer ne bodo pričakovali skorajšnjega poslabšanja bolezni, pa bo okrnjena.

Kot so zapisali, pa jih še najbolj skrbi za bolnike, ki pridejo po nujno pomoč v urgentni center bolnišnice, kjer se razmere iz leta v leto poslabšujejo. "Tudi v urgentnem centru naše bolnišnice se bodo razmere kljub našemu trudu močno poslabšale. Dodaten problem predstavlja epidemija virusnih obolenj. Zmanjkuje nam bolnišničnih postelj, še bolj pa zdravnikov, ki bi te bolnike lahko oskrbeli," so opozorili v izjavi, ki so jo posredovali iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fidesa.

Prebivalce regije prosijo za razumevanje in strpnost. Odgovornost za nastale razmere po njihovih navedbah nosi izključno vlada, "ki bi že davno morala urediti pogoje za strokovno, varno in kakovostno delo v javnem zdravstvu". Od vlade tako zahtevajo, da "prioritetno najde rešitve za vzpostavitev normalnih delovnih razmer v urgentnem centru, kjer primanjkuje kadra, v bolnišnični novogradnji pa opreme".

Ministrica se bo z vodstvi bolnišnic srečala v četrtek

Sorodna novica Ob morebitnem umiku soglasij mogoča krizna reorganizacija dela v manjših bolnišnicah

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sicer kljub opozorilom iz zdravstva, da bi zaradi umika soglasij za nadurno delo zdravnikov lahko nastale večje motnje zdravstvene oskrbe – omenja se celo zapiranje pediatričnih oddelkov in porodnišnic –, ostaja optimistična. "Iskreno upam, da bomo vseeno dosegli napredek in da se nam bo uspelo ustrezno dogovarjati naprej na stebrnih pogajanjih oziroma na krovnih pogajanjih in da se s 1. marcem taka situacija, ko bi morali ukrepati ob umiku soglasij, sploh ne bi zgodila," je dejala za Radio Slovenija.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Valjavec, se lahko, če se pozitivni scenarij ministrice ne bo izšel, zgodi, da bodo morale bolnišnice krčiti svoje storitve. Ko bodo umiki soglasij za nadurno delo začeli veljati, bodo zdravniki, ki so se odločili za to potezo, namreč lahko delali največ 48 ur na teden. Ministrstvo je zato direktorjem že naložilo pripravo načrta dela po 1. marcu, ko bodo umiki soglasij začeli veljati, ministrica pa se bo o organiziranosti dela po tem datumu z vodstvi bolnišnic znova pogovarjala v četrtek.

Zaradi stavke težave tudi v domovih za starejše

Zaradi zdravniške stavke se s težavami spopadajo tudi stanovalci domov za starejše in njihovi svojci, so v sporočilu za javnost opozorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ministrstvo za zdravje in zdravstvene zavode zato prosijo za ukrepanje, da stavka ne bo dodatno prizadela starejših.

Svojci stanovalcev domov za starejše v več krajih po Sloveniji se namreč v obdobju zdravniške stavke ne morejo pravočasno posvetovati z domskim zdravnikom in pridobiti informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih, so poudarili v skupnosti socialnih zavodov. Posamezni zdravniki prav tako ne izdajajo zdravniških potrdil ali druge dokumentacije, ki jo stanovalci in svojci potrebujejo, recimo za oddajo vlog za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo, so še navedli.

"Več domov nas je v zadnjem času opozorilo, da se nanje obračajo svojci stanovalcev, ki so v času zdravniške stavke naleteli na težave pri komunikaciji z zdravniki," je zapisal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Opozoril je, da domovi svojcem pri teh težavah ne morejo pomagati, saj sta organizacija in izvajanje zdravniške oskrbe v domovih za starejše v pristojnosti zdravstvenih zavodov. "Že dalj časa opozarjamo na nezadostno dostopnost zdravniške oskrbe v domovih, zato vse odgovorne pozivamo, da preprečijo, da bi zaradi stavkovnih dejavnosti prišlo do še dodatnega poslabšanja razmer," je pozval Sahernik.