Kot vse kaže, pa bo ukrep v Avstriji veljal do konca maja ali morda še dlje, dokler se epidemične razmere ne bodo izboljšale, je za Televizijo Slovenija poročala Petra Kos Gnamuš.

Delavci se morajo testirati vsakih 72 ur, čakati na izvide in pridobiti potrdilo o testiranju v nemškem jeziku. Vse to samo zato, da se lahko delavci migranti odpeljejo na delo v Avstrijo.
Tisti, ki se testirajo v Sloveniji, morajo tako na vsakih 72 ur, torej trikrat na teden, za izdajo potrdila v nemščini plačati 20 evrov oziroma 240 evrov na mesec.

S tem režimom imajo težave tudi avstrijska podjetja, pravi Vesna Hodnik Nikolič s Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. "Večja podjetja, ki zaposlujejo več kot 400 ljudi, imajo na primer 180 ljudi iz Slovenije, kar pomeni, da je njihov delovni proces upočasnjen, saj morajo dvakrat na teden testirati ljudi, s tem pa je povezana tudi administracija, tako da to za gospodarstvo zagotovo ni dobro," je dejala.

Za delavce ob prehodu meje z Avstrijo ne velja potrdilo o prebolelem covidu-19 ali cepljenju. Zaradi testiranja imajo številni tudi težave, poročajo o herpesih, vnetjih nosu.

V avstrijskih podjetij se sicer testirajo samo delavci migranti, ne pa tudi njihovi avstrijski sodelavci.

Kurz omenja odprtje lokalov sredi maja

Avstrija bi lahko sredi maja sprostila delovanje vseh lokalov in podjetij, ob upoštevanju higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, je izjavil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Konkretnega datuma sicer še ni želel napovedati. Več bo znanega konec prihodnjega tedna, ko bodo oblikovali podrobnejši načrt.

"Svoboda je na dosegu roke," je dejal Kurz. Napovedal je nadaljevanje množičnega testiranja prebivalstva. "Gre za to, da ne postanemo preveč pogumni, hkrati pa vsem panogam ponudimo perspektivo," je dejal avstrijski kancler.

Veliko upanja Kurz polaga v obljubljeno novo pošiljko cepiv proizvajalcev Pfizer/BioNTech. Če se bodo te napovedi uresničile, bo to pomenilo "turbo pospešek" za cepljenje. Do konca aprila naj bi namreč Avstrija dobila 100.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, v maju 300.000, v juniju pa 600.000.

V Italiji krepijo cepljenje, sproščanje ukrepov 26. aprila

V Italiji vsak dan cepijo okoli 320.000 ljudi, kar je po mnenju odgovornih premalo, zato napovedujejo skorajšnjo okrepitev ritma na pol milijona odmerkov dnevno. Do zdaj je vsaj en odmerek cepiva prejelo sicer le 16 odstotkov prebivalcev.

Minister za zdravje Roberto Speranza, ki je med četrtkovim zagovorom v parlamentu povzel trenutno stanje, je optimist. Po njegovih besedah naj bi do konca junija 60-milijonska Italija zaščitila vsaj najranljivejše generacije.

Nobenih izjem več, italijanske dežele pa naj pri cepljenju sledijo izključno merilu najbolj ogroženih generacij, je dejal minister Speranza.

14 milijonom odmerkov v prvem trimesečju bo do konca junija sledilo vsaj še 45 milijonov, s katerimi naj bi Italija zaščitila vsaj vse starejše od 60 let, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Najmanj en odmerek cepiva je v Italiji do zdaj prejelo 76 odstotkov starejših od 80 let, toda samo 30 odstotkov v generaciji med 70 in 80. Speranza napoveduje tudi cepljenje v več tisoč večjih podjetjih, pri kampanji pa bo poleg zdravnikov, specializantov in medicinskih sester sodelovalo 63.000 zobozdravnikov in 25.000 lekarnarjev.

Minister zaupa v skupni evropski nakup cepiv, spodbuja pa tudi razvoj novih, kot bo italijanski ReiThera. Poudarja, da nobeno zdravilo ni stoodstotno varno, da pa je 86 hujših reakcij in 18 žrtev pri 32 milijonih vbrizganih odmerkov cepiva AstraZenece izredno nizko število.

Speranza kljub optimizmu svari, da covidni bolniki še vedno zasedajo 41 odstotkov intenzivnih postelj v Italiji, kjer je vsaj en odmerek cepiva doslej prejelo le 16 odstotkov prebivalcev.

To je precej manj kot v prvouvrščeni članici Evropske unije, Malti. V polmilijonski državi, ki je izkoristila vse razpoložljive evropske možnosti dodatnih nakupov, sta vsaj en odmerek cepiva prejeli že dve petini prebivalstva.

Draghi: 26. aprila dovoljeno gibanje med rumenimi regijami

Italijanski premier Mario Draghi je medtem napovedal, da se bodo ukrepi začeli postopoma sproščati 26. aprila. Vlada je sprejela "preračunano tveganje glede na to, da se številke glede okužb izboljšujejo", je dejal Draghi.

Vlada bo v semaforski sistem označevanja nevarnosti vrnila t. i. rumeno fazo, ki označuje zmerno tveganje. Po novem bodo v regijah v tej fazi lahko restavracije znova stregle goste za mizami, znova se bo mogoče udeleževati športnih prireditev, koncertov in drugih podobnih prireditev, če bodo te potekale na prostem.

Trenutno imajo v Italiji samo zelo tvegana rdeča območja in oranžna območja, ki označujejo srednje tveganje. Gostinski lokali lahko hrano in pijačo prodajajo samo za s seboj.

S 26. aprilom pa se bodo v vsej Italiji razen v rdečih območjih v šole lahko vrnili vsi dijaki. V rdečih območjih pa bo pouk še naprej potekal na daljavo. Prav tako bodo s 26. aprilom odpravili prepoved gibanja med deželami, ki bodo obarvane rumeno, je še napovedal Draghi.

V Nemčiji vse več okužb. Kdo naj ukrepa?

Število okužb v Nemčiji narašča iz dneva v dan, a dežele ukrepov ne zaostrujejo. V državi trenutno vlada kaos, je za Televizijo Slovenija poročala Polona Fijavž. Za ukrepe so še vedno pristojne dežele, a ker se čaka na zakon, ko bo uveljavitev nujne zavore ob preseženi vrednosti tedenskih okužb 100 na 100.000 prebivalcev določila zvezna vlada, ne ukrepa nihče, čeprav je število okuženih preseglo 160, ponekod tudi 230 na 100.000 prebivalcev.

Minister za zdravje Jens Spahn k ukrepanju poziva dežele. "Dobro je, da bomo z zasilno zavoro kmalu dobili pregleden in enoten zakon, vendar ne smemo čakati, da ga bo parlament dokončno sprejel prihodnji teden," je dejal.

Za potrditev dopolnila zakona je potrebna dvotretjinska večina, a številni nasprotujejo delu, ki predvideva tudi omejitev gibanja med 21. in 5. uro zjutraj, pred sodiščem je že sprožena tožba za oceno ustavnosti ukrepa. Vlada vztraja, da je v tem trenutku, za od dva do tri tedne, potreben: "Ne gre za dolgotrajno rešitev. Obstajajo države v Evropi, ki so imele omejitev gibanja ponoči več mesecev. Raziskave kažejo, da je posebej učinkovita kot rešitev, ki jo potrebujemo, da naredimo rez," je dejal Spahn in dodal, da ne gre za dolgotrajni, ampak za potrebni ukrep.

Cepljenje medtem poteka hitro. V četrtek je bilo cepljenih rekordno število ljudi, več kot 730.000.

Angela Merkel cepljenja s cepivom AstraZenece

V petek se je cepila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, in sicer s cepivom AstraZenece, je sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.

"Cepljenje je ključno, da bomo premagali pandemijo," je sporočila kanclerka in se zahvalila vsem, ki sodelujejo v procesu cepljenja proti covidu-19.

S cepivom britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca se je 1. aprila cepil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

V Nemčiji s cepivom AstraZenece cepijo samo starejše od 60 let. Merkel je stara 66 let, Steinmeier pa 65.

Hrvaške oblasti ne rahljajo ukrepov

Epidemiološka slika na Hrvaškem se ne popravlja. Tudi v četrtek so imeli skoraj 3000 novih primerov okužb. Oblasti zato ne želijo ublažiti ukrepov, medtem ko so mnenja o vrnitvi šolarjev k pouku v razrede deljena, je Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard.

Po več kot dveh mesecih se je v Zagrebu znova sešel znanstveni svet za pandemijo, ki je podprl politiko štaba civilne zaščite, da o potrebnih epidemioloških ukrepih v državi odloča vsaka hrvaška regija zase glede na njeno trenutno epidemiološko sliko.

Tako je trenutno še vedno najslabše stanje v Primorsko-goranski županiji. V KBC-ju Reka imajo na aparatih za predihavanje kar 31 bolnikov, pravi ravnatelj bolnišnice Alen Ružić. Strožje ukrepe pripravljajo tudi v Brodsko-posavski županiji na vzhodu države. V Splitsko-dalmatinski županiji imajo pozitivnih kar 35 odstotkov testiranih, le malenkost manj pa v glavnem mestu Zagrebu.

Pulmolog Saša Srića meni, da bi bili tudi v Zagrebu potrebni strožji epidemiološki ukrepi, kjer je vse odprto, a lokalne oblasti štabu za civilno zaščito predlagajo, da se v ponedeljek v šolske klopi po tednu dni vrnejo vsi razredi osnovnih šol.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović ne vidi razloga za blažitev ukrepov o pouku na daljavo, odločitev o tem pa sprejema posebna komisija pri ministrstvu za šolstvo, ki s končno odločitvijo čaka na današnje številke novookuženih v Zagrebu.