zaradi prepovedi kajenja v zaprtih prostorih precej zmanjšala izpostavljenost pasivnemu kajenju. A gostinci bentijo nad vedno novimi bremeni.

Danes je svetovni dan brez cigarete, prav tako pa letos v Sloveniji mineva 10 let, odkar je v veljavo stopila prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo se zato pozanimali, kakšni so bili učinki ukrepa na javno zdravje v teh 10 letih.

Konkretnih analiz oz. ocen, koliko manj je obolenj, povezanih s pasivnim ali aktivnim kajenjem, neposredno zaradi ukrepa, ni. Sami sicer pravijo, da je prepoved, skupaj s povečanjem davščin na tobačne izdelke, "imela pomembne učinke, in sicer pomembno zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu, zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, pomembno zmanjšanje števila pokajenih cigaret na dan med odraslimi rednimi kadilci, med mladostniki pa pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja". Kljub temu pa po podatkih ministrstva za zdravje delež prebivalcev, ki kadijo, ostaja bolj ali manj enak in se v starostni skupini od 15. do 64. leta giblje okoli 25 odstotkov.

"Za nadaljnje in pomembno zniževanje razširjenosti kajenja v Sloveniji pa bomo morali sprejeti celovit program sodobnih ukrepov, kar novi zakon tudi predstavlja," so opozorili.

Manj dima, za katerega niste prosili
A zagotovo je bila prepoved kajenja v zaprtih prostorih dobrodejna za vsaj eno skupino, to so pasivni kadilci. Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije pasivno kajenje na svetovni ravni povzroči okoli 12 odstotkov vseh smrti, ki jih povzročajo s kajenjem povezane težave.

"Osnovni cilj prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih je bil zmanjšanje pasivnega kajenja oziroma izpostavljenosti tobačnemu dimu, kar smo v Sloveniji zelo uspešno dosegli in so potrdile tudi raziskave, ki smo jih izvedli pred in po uvedbi ukrepa (raziskavi so izvedli v letih 2006 in 2008 op. a.). Raziskav kratkoročnih učinkov na zdravje zaradi prepovedi nismo izvajali glede na podobne raziskave iz drugih okolij, ki potrjujejo, da zmanjšanje izpostavljenosti kajenja ugodno vpliva na zdravstvene izide oziroma da izpostavljenost tobačnemu dimu pomembno škodljivo vpliva na zdravje izpostavljenih (raziskav nismo delali tudi zaradi omejenih kadrovskih in finančnih virov)," so zapisali.
Rezultati raziskave iz leta 2008 so, glede na leto 2006, tako med drugim pokazali 15,8-odstotno zmanjšanje deleža izpostavljenih tobačnemu dimu, za dobrih šest odstotnih točk se je zmanjšal delež tistih, ki so dnevno ali skoraj dnevno izpostavljeni tobačnemu dimu, močno, za skoraj 47 odstotnih točk, pa je upadel delež izpostavljenih v gostinskih lokalih.

Tudi raziskava CINDI (izvedena v letih 2001, 2004, 2008, 2012) med prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 64 let, je pokazala na znižanje obsega izpostavljenosti tobačnemu dimu po uvedbi prepovedi.

Prepoved kajenja v zaprtih prostorih je najbolj prizadela gostince, ki so ob njeni uvedbi ostro protestirali. A na ministrstvu za zdravje pravijo, da je "večina anketiranih gostinske lokale obiskovala enako pogosto kot pred uveljavitvijo prepovedi kajenja, približno 10 odstotkov pa še pogosteje. Anketa med gostinci je prav tako pokazala, da je kar tretjina opazila, da se je obisk gostinskih lokalov po uvedbi prepovedi kajenja povečal". Dodajajo, da sama prepoved na prihodke gostinske panoge ni imela bistvenih vplivov.

Vedno nove dajatve šibijo hrbte podeželskih gostincev
A Mate Matjaž iz gostinske sekcije obrtne zbornice se s tem ne strinja in je mnenja, da ima ministrstvo izkrivljene podatke, ki ne ustrezajo resničnemu stanju. "Lokali, ki niso imeli možnosti prilagoditev (terase, kadilnice ...) so težko preživeli ali pa tudi niso. Preostali so morali lokale preurediti, vložiti v ureditev teras, nakup grelnikov ... Zaradi tega je možno, da so tisti, ki so imeli sredstva in prostorske kapacitete, res povečali promet, vendar na račun propadlih," je rezultate desetletnice prepovedi komentiral za MMC. In, katera anketa je pokazala, da tretjina gostincev opaža povečanje prometa, se je vprašal.

Hkrati je opozoril, da vsaka nova omejitev vedno znova udari po prihodkih gostincev, morda ne toliko v Ljubljani, a na podeželju je slika povsem drugačna. Stanje je strašljivo, bije plat zvona, in podeželski gostinci se "komaj še preživljajo, ne samo zaradi kadilskega, tudi zaradi ostalih nesmiselnih zakonov, ki prinašajo nove finančne obremenitve".

Manj kadilcev da, a ne na plečih gostincev
Mate se strinja, da ni nič narobe z željo po zmanjševanju števila kadilcev. A njihovo število je že leta stalno. "Težko se soočimo z 'izgonom kadilcev' iz lokalov, dokler kajenje ostaja težava, ki se je bo očitno treba lotiti drugače kot le na plečih gostincev," je prepričan.

Kaj pa kadilnice? Te zakon omogoča, zakaj jih je torej tako malo? Težava je po njegovih besedah znova v birokratskih pravilih. Ta zelo natančno določajo ureditev kadilnic, kar seveda stane. "Poleg tega pa se lahko v takšnih kadilnicah samo kadi, tako da je to nesmiselna naložba … Vztrajamo, da bi uživanje pijač bilo vendarle smiselno dovoliti, saj s tem nikakor ne bi ogrožali zdravja zaposlenih in nekadilcev. Kadilnice, kot so pri nas predpisane, so torej drage in neuporabne," je sklenil.