Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta v četrtek podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine. Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z ZD-ja Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.

Iz ZD-ja Ljubljana so sporočili, da podpirajo združitev SNMP-ja z urgenco UKC-ja. Tako bo po njihovih besedah najbolje poskrbljeno za bolnike, ki iščejo nujno medicinsko pomoč, so dodali. V tem primeru bi se vsi zaposleni v enoti SNMP prezaposlili na UKC, razen če delovnega mesta ne bi sprejeli. Pri izvajanju dežurne službe urgentnega centra UKC-ja bi ljubljanska občina in ZD-ja Ljubljana zagotavljala kader za izvajanje te službe tako kot do zdaj, so poudarili.

Sorodna novica Minister Bešič Loredan in župan Janković sta se zavezala k skupnemu reševanju zdravstva v Ljubljani

Jug: Dogovor ne bo zmanjšal obremenitve urgence v Ljubljani

Razumevanje, da bo z dogovorom med Mestno občino Ljubljana in ministrstvom zmanjšana obremenitev urgence v Ljubljani, je napačna, ob tem poudarja v. d. direktorja UKC-ja Ljubljana Marko Jug. Za zmanjšanje obremenitve urgence bo treba okrepiti primarno zdravstvo in povečati dostopnost do specialističnih ambulant. V nasprotnem primeru bo pritisk na urgenco vedno večji, sistem pa ne bo vzdržen, opozarja.

UKC Ljubljana sicer po besedah Juga na končne dogovore med ministrstvom za zdravje in ZD-jem Ljubljana ni bil vabljen, zato se je do dogovora opredelil na osnovi podatkov iz medijev. So pa v zadnjem času, kot navaja, na ministrstvu potekali sestanki med UKC-jem in Mestno občino Ljubljana zaradi težav glede SNMP-ja.

UKC in ljubljanska občina sta se, tako Jug, dogovorila za pridružitev SNMP-ja k UKC-ju kot dolgoročno rešitev in s tem dokončno formiranje urgentnega centra v Ljubljani, kar da predvideva tudi zakon. V tem delu se mu zdi dogovor med ljubljansko občino in ministrstvom skladen z dogovorom med UKC-jem in ZD-jem Ljubljana, ki sicer še ni podpisan in predvideva zagotovilo mestne občine, da bo v novem urgentnem centru urejeno dežuranje družinskih zdravnikov, kar bo še vedno v domeni ZD-ja Ljubljana.

Pomanjkanje urgentnih zdravnikov

"Pomembno pa je poudariti, da dogovor o prenosu SNMP-ja na UKC ne bo rešil stanja slovenske ali ljubljanske urgence, saj je na SNMP-ju trenutno zaposlenih približno 16 urgentnih zdravnikov, v UKC-ju pa štirje," poudarja Jug. Za nemoteno delovanje urgentnega centra pa bi potrebovali najmanj od 70 do 80 urgentnih zdravnikov, ki jih bo zelo težko zagotoviti. V UKC-ju se zavedajo, da s tem nase prenašajo veliko breme, vendar bodo odgovornost sprejeli in se maksimalno angažirali za izboljšanje stanja, pojasnjuje v. d. direktorja največje slovenske bolnišnice.

Do vzpostavitve skupnega urgentnega centra je bil po navedbah Juga med ministrstvom za zdravje, Mestno občino Ljubljana in UKC-jem Ljubljana sklenjen načelni dogovor o spremembi splošnega dogovora v zdravstvu, ki bi povrnil stanje pred aprilsko spremembo splošnega dogovora. Na ta način bi se obseg dela SNMP-ja do dokončne vzpostavitve urgentnega centra nekoliko povečal in razbremenil preobremenjene urgentne internistične ambulante UKC-ja. "V UKC-ju razumemo, da naj bi dogovor med ministrstvom in ljubljansko občino predvidel tudi to spremembo," je še pojasnil Jug.