Tem je veliko bolj mar za lastne debele denarnice kot za zdravje Slovencev, tudi otrok. Po tehtnem premisleku se je o tem odločila javno spregovoriti. Po specializaciji iz splošne kirurgije se je leta 2011 zaposlila v eni od slovenskih bolnišnic, kjer je predvsem pri obravnavi otrok opazila vrsto nepravilnosti.

"Otroci jočejo, nihče ne da predpisanih zdravil, sestre pijejo kavo, berejo Lady, urejajo znancem preiskave," pripoveduje Golčeva. Opozarjanje na napake je pripeljalo do konfliktov.

"Meni so grozili, med operacijo sta prišla kirurga in tulila name, ko sem se pozneje odločila, da prijavim mobing in sem kaj povedala, so se norčevali iz mene, me je lovil okrog detektiv," našteva.

Pritiski so se zgolj še stopnjevali, slutila je, da bo ostala brez službe. Posebej po grozeči razlagi enega od predstojnikov. "Če se nekoga kot mene hoče znebiti, se žrtvuje otroka nepomembnih staršev, in to je to. In mene je zadela skoraj kap," pripoveduje Golčeva.

Katarina Golc je o umazanijah v slovenskem zdravstvu - vsaj iz svojih izkušenj - pripravljena govoriti tudi z imeni in priimki, pa tudi s konkretnimi nazivi ustanov. A želi si, da ne bi bila edina.

"Mislim, da bi potrebovali 5 minut, da ljudje dvignemo glas, in bo konec groze, ki se dogaja. To nikamor ne pelje," je odločna.

Ljubljančanka, ki živi v Murski Soboti in želi delati kot otroška srčna kirurgijnja, je razposlala vsaj 20 prošenj za službo. Zaman. Prepričana je, da ni vzrok njena morebitna konfliktnost, ampak to, da si je nakopala srd lobijev, ki obvladujejo slovensko zdravstvo.