"Ko otrok pride v ordinacijo, si želim, da ga ni strah" pravi Danijela Mitić, pediatrinja leta po izboru bralcev revije Viva, ki se je v Slovenijo pred štirimi leti priselila iz Niša. Pomanjkanje pediatrov v Sloveniji je tolikšno, da je imela Mitićeva ob prihodu v Slovenijo v samo enem dnevu pet razgovorov za službo. Odločila se je za Zdravstveni dom Trebnje.

Nagrada jo je resnično presenetila. Všeč ji je, da je bila v novem okolju tako hitro in dobro sprejeta. O tem pravi: "Starši so resnično pokazali veliko spoštovanje do mene in veliko željo, da tukaj ostanem. Nekaj časa sem razmišljala, da bi šla v Koper, ampak sem doživela celo jok v ordinaciji zaradi tega. Glede nagrade pa nisem spremljala, kaj se dogaja, občasno sem kaj slišala, da kdo omenja Vivo, ampak nisem bila pozorna. Zdaj, ko je celoten dogodek mimo in ko gre čas naprej, se mi dozdeva, da so mi izkazali veliko spoštovanje."

Prehodno obdobje
Oseminštiridesetletna zdravnica meni, da je v Srbiji dosegla vse, kar se je dalo. Za Slovenijo se je odločila, ker pri nas primanjkuje pediatrov. Ob prihodu je samo v enem dnevu imela pet razgovorov za službo. Čeprav je bila specialistka že v Srbiji, je morala tukaj ponovno narediti specialistični izpit in iti skozi prilagoditveno obdobje enega leta, kolikor traja spoznavanje slovenskega zdravstvenega sistema. Čeprav ji je bilo težko, danes meni, da je bilo to popolnoma nujno: "Specializacija v Srbiji traja štiri leta, tu pa pet. Nostrifikacija je bila nujna. Zavedala sem se, da grem v tem letu, ko sem bila ponovno specializantka, čeprav sem to doma že končala, za eno raven niže, ampak je bilonujno. Enostavno sem morala spoznati sistem, da bi vedela, kam moram poslati otroka. Tukaj so boljše razmere kot v Srbiji, vse je jasno, možnosti za napako so resnično majhne, če upoštevate pravila, ki so vam enostavno dostopna. Doktrina je takšna, da če ji slediš, ne boš zgrešil."

Lep sprejem v Trebnjem
Z direktorico Zdravstvenega doma Trebnje, Vero Rozman, je hitro vzpostavila dober stik. Pravi, da je začutila dobro energijo. Rozmanova potrjuje pomanjkanje pediatrov v Sloveniji, še posebej v manjših mestih: "Mi smo pred leti zelo intenzivno iskali pediatre, ker je v Sloveniji tudi danes zelo veliko pomanjkanje tega kadra. Potem smo stopili v stik z doktorico Mitić in jo vodili skozi sistem prilagoditvenega obdobja, kar pomeni, da je morala eno leto spoznavati slovenski sistem pediatrije. Zdaj že tri leta dela samostojno pri nas in pacienti so jo izredno dobro sprejeli. Njen odnos je očitno na ravni, ki ga pacienti potrebujejo. Gre za male paciente, kjer je pristop še bistveno pomembnejši. Doktorica Danijela je očitno našla pravo mero empatije, zna se vživeti v težave posameznika, razume starše, vse poskuša speljati skozi igro in skuša odpraviti strah malih pacientov pred zdravnikom."

Z nasmehom nad strah
In to, da njeni bolniki v glavnem v ordinaciji ne čutijo strahu, je ključ do uspeha pri delu doktorice Mitić. Njena prijaznost in sočutnost izhajata iz slabih izkušenj, ki jih je imela kot študentka medicine in mlada mamica tudi sama: "Kot roditelj sem imela vedno slab občutek, kot da nisem česa dobro naredila, vedno sem bila jaz nekaj kriva. Če je otrok jokal, nihče ni imel dovolj potrpljenja. Vedno je bila gneča v ordinaciji. Ne morete pa kot zdravnik biti nervozni, morate imeti dovolj potrpljenja, saj je otrok prišel z razlogom. Enostavno si želim, da v pediatriji otroka, ko pride v ordinacijo, ni strah. Zakaj bi bil prestrašen, saj je že bolan, ni mu dobro, zato pomagajte staršem in pomagajte otroku." Tako sta nasmeh in prijazna beseda, poleg nevprašlljive strokovnosti, recept, ki ga zdravnica Mitić najraje predpisuje svojim pacientom.