Da je slovensko zdravstvo v resnih težavah, ne dokazujejo le aktualne vroče razprave glede pomanjkanja medicinskega osebja, naprav, težav na intenzivnih oddelkih, velikih dolgov bolnišnic, ampak to kaže tudi nedavno objavljen seznam Euro Health Consumer Index, po katerem je Slovenija v primerjavi z letom 2013 zdrsnila po lestvici za dve mesti navzdol.

Kljub manjši porabi denarja za zdravstvo v številnih državah se splošna uspešnost zdravstvenega varstva izboljšuje. Vendar pa se je prepad med bogatimi in revnejšimi državami zelo poglobil. Pred desetimi leti je Slovenija, tako piše v poročilu, dajala vtis vzhajajoče srednjeevropske zvezde, vendar se pričakovanja v splošnem niso uresničila.

Denar ni vse
Med drugim nas navzdol vlečejo dolge čakalne dobe na operacije raka, CT-preiskave, nenadzorovan visok krvni tlak in kajenje. Prav tako nimamo javno objavljenih podatkov o kakovosti zdravstvenih ustanov. Marsikje pod pretvezo krize upravičujejo slabe rezultate, očitno je tudi Slovenija med njimi. Poročilo ne potrjuje močne povezave med količino denarja, ki se namenja za zdravstvo, in učinkovitostjo njegovega delovanja, mnogo pomembnejše so kultura odgovornosti, civilni dialog, zmanjševanje korupcije.

Bomo nazadovali do stanja, kot je bilo pred vstopom v EU?
Zavedati se je treba, da bo pritisk vedno večjih zahtev na zdravstveni sistem naraščal, ne bo pa bistveno več svežega denarja. Zato je ključno sporočilo: več in boljše zdravje za vsak porabljeni evro. Evropski komisar za zdravje Arne Bjornberg pravi: "Zmanjševanje stroškov in skrajševanje čakalnih dob je brez vrednosti, če ne vodi h konkretnemu izboljšanju zdravja ljudi."

Opozorilo za Slovenijo pravi, da glede dostopa do zdravstvenih storitev obstaja nevarnost, da bomo nazadovali do stanja, ki je vladalo pred vstopom v EU. Morali bi si aktivneje prizadevati za do uporabnika prijazne storitve, zlasti izboljšati dostop do evidenc in drugega mnenja.

Makedonija: zgodba o uspehu
Kot zgodba o uspehu je predstavljena Makedonija, kjer so očitno pred nami spoznali, da uspešno upravljanje tako podjetja kot zdravstvene ustanove ne more biti brez merjenja učinkovitosti, zato že imajo delujoči nacionalni informacijski sistem, z elektronskimi evidencami, e-recepti, e-naročanjem, bolnišnice in zaposleni pa so plačani po učinku, plus ali minus 20 odstotkov.