Med 44 zdravstvenimi zavodi z izgubo je 11 bolnišnic (leto prej jih je bilo 13) in 32 zdravstvenih domov (leto prej le šest). V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije razlog za ugodnejše poslovanje bolnišnic v združenju pripisujejo dodatnim prihodkom, ki so jih bolnišnice prejele z interventnim zakonom.

15 bolnišnic, ki je imelo konec leta 2016 akumulirano izgubo, je namreč 30. novembra lani prejelo 135,8 milijona evrov sanacijskih sredstev iz proračuna. Omenjene bolnišnice morajo do konca marca pripraviti sanacijske programe.

Bolnišnice so močno zmanjšale izgubo
11 bolnišnic, ki je lansko leto končalo z izgubo, je je imelo skupaj za nekaj manj kot 9,9 milijona evrov, kar je za 74,9 odstotka manj kot v letu 2016, ko je izguba bolnišnic, ki so poslovale z negativnim izidom, znašala 39 milijonov evrov.

Na drugi strani je preostalih 16 bolnišnic, ki so leto 2016 končale s presežkom, lani imelo za nekaj več kot 85,5 milijona evrov presežka (leta 2016 7,2 milijona), kar je po navedbah iz poročila predvsem zasluga sredstev, pridobljenih z interventnim zakonom.

Skupna izguba zdravstvenih domov se je močno povečala
Zdravstveni domovi, ki so lani poslovali z izgubo, so je imeli skupaj za nekaj več kot pet milijonov evrov, kar je za tisoč odstotkov več kot v letu 2016. Takrat je bila skupna izguba domov okoli pol milijona evrov, kaže poročilo. Zdravstveni domovi, ki so leto 2017 končali pozitivno, so imeli konec lanskega leta za 2,2 milijona evrov presežka (leta 2016 10,3 milijona).

V Združenju zdravstvenih zavodov ob tem opozarjajo, da interventni zakon kljub vsemu ni dosegel svojega namena, saj z dodatnimi sredstvi, ki jih je prinesel, niso pokrili 80 odstotkov celotnih izgub bolnišnic s konca leta 2016, kot je bil cilj, ampak le slabo polovico. V združenju to pripisujejo temu, da so bolnišnice del denarja, ki so ga dobile z interventnim zakonom, porabile za tekoče poslovanje v letu 2017.