Sanacija poslovanja je uvedena tistih bolnišnicah, ki so imele konec lanskega leta akumuliran minus. To so splošne bolnišnice Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje in Nova Gorica, oba univerzitetna klinična centra, porodnišnica Kranj, Onkološki inštitut Ljubljana in bolnišnica Topolšica. Največjo izgubo iz preteklih let ima Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki mu bo s sanacijo dodeljenih skoraj 80 milijonov evrov. Proračunska sredstva za sanacijo pa morajo iti na bančne račune bolnišnic do 29. decembra.

Dosedanja vodstva bolnišnic so z uvedbo sanacije postale sanacijske uprave. Skladno z interventnim zakonom o sanaciji bolnišnic, ki je bil sprejet konec septembra, morajo zavodi v najpozneje 15 dneh uvedbe sanacije uskladiti pogodbe o zaposlitvi. Bolnišnice morajo pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti. Z začetkom sanacije se bo bolnišnicam naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov.

Imenovanje sanacijskega odbora
Ministrstvo za zdravje mora v 15 dneh imenovati sedem članov sanacijskega odbora, ki bodo bdeli nad potekom sanacije v omenjenih bolnišnicah. Sanacijski odbor bo deloval kot strokovno-posvetovalni organ pri ministrstvu in bo sestavljen iz strokovnjakov s področja ekonomike, vodenja in upravljanja, prava, zdravstva in ki imajo strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje nalog sanacijskega odbora. Vanj bodo lahko imenovani javni uslužbenci in drugi strokovnjaki z ustreznimi znanji.

Odbor bo tudi preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. Vsake tri mesece bo o svojem delu in poteku sanacije poročal ministrstvu. Dvakrat letno bo poročal vladi o poteku sanacije, ministru za zdravje pa bo predlagal razrešitev sanacijske uprave.

Vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti zavodov ter optimizacijo vodenja in poslovanja v bolnišnicah, ki ga je v četrtek sprejela vlada, opredeljuje plačilo za delo članov sanacijskega odbora.

Za plačevanje sanacijskega odbora, sanacijskih uprav ter tehnično-administrativne pomoči bo v prihodnjem letu namenjenih predvidoma 634.117 evrov, v letu 2019 534.189 evrov, v letu 2020 390.285 evrov in v letu 2021 204.494 evrov.

Odbornikom 2000 evrov mesečno
Za sanacijski odbor bo v prihodnjem letu namenjenih predvidoma 125.205 evrov, od tega za zunanje sodelavce 96.000 evrov. Zanje bo urna postavka znašala 25 evrov. Opravili naj bi v povprečju 80 ur mesečno, kar pomeni 2000 evrov neto mesečno. Za javne uslužbence, ki bodo člani odbora, bo v prihodnjem letu namenjenih okoli 21.505 evrov, plačani bodo za povečani obseg dela, pri čemer bo osnova 46. plačni razred. Materialni stroški za delo sanacijskega odbora bodo v prihodnjem letu okoli 7700 evrov, kar pomeni 100 evrov na osebo mesečno.

Za zagotavljanja delovne uspešnosti z naslova povečanega obsega dela bo članom sanacijskih uprav v prihodnjem letu namenjenih 482.724 evrov. Izplačevali jim bodo delovno uspešnosti v višini do 20 odstotkov osnovne plače, namesto trenutno veljavnih 10 odstotkov.

V bolnišnicah, kjer je uvedena sanacija, bodo morali do konca maja izvesti revizijo o porabi sanacijskih sredstev. Revizor bo o tem moral poročati ministrstvu za zdravje. Ob morebitnih nepravilnostih bo bolnišnica morala vrniti v proračun sredstva, predvidene so tudi globe.

Sanacija največ štiri leta
Sanacija bo trajala, dokler sanacijski odbor ne bo ugotovil, da so izpolnjeni cilji in namen sanacije oz. najpozneje 30. novembra 2021.

Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.

Letos večja izguba
Slovenske bolnišnice so sicer v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarile skupaj 44,7 milijona evrov minusa, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Od tega je polovico, okoli 22 milijonov evrov ustvaril UKC Ljubljana. Pozitivno sta od splošnih bolnišnic poslovali le Izola in Jesenice. Izgubo je imelo tudi 30 zdravstvenih domov, lani šest.

V združenju zdravstvenih zavodov ugotavljajo, da so javni zdravstveni zavodi v prvih devetih mesecih letos poslovali slabše kot v istem obdobju lani in glede na povprečno realizacijo preteklega leta.

Prihodki vseh javnih zdravstvenih zavodov so bili od januarja do oktobra višji za 51,1 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, za 0,9 odstotka višji od povprečja lanskega leta in za 2,2 odstotka nižji od povprečja načrtovanih prihodkov za to obdobje.

Odhodki zavodov v tem obdobju pa so bili višji za 78,7 milijona evrov, kar je 5,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem leta 2016, 2,7 odstotka več od povprečja lanskega leta in za 0,9 odstotka manj od povprečja načrtovanih odhodkov za to obdobje.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je s primanjkljajem poslovalo 52 javnih zdravstvenih zavodov, kar je 30 več kot konec preteklega leta. Od tega je izgubo imelo 20 bolnišnic (konec lani 13), 30 zdravstvenih domov (konec lani šest).

Največja izguba v kliničnih centrih
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je ustvaril 22 milijonov evrov, UKC Maribor pa 5,1 milijona evrov izgube. S presežki odhodkov nad prihodki je poslovala tudi večina splošnih bolnišnic. Šempetrska bolnišnica je ustvarila 4,7 milijona evrov primanjkljaja, Celje 4,1 milijona, Slovenj Gradec 1,8 milijona, Murska Sobota 1,7 milijona, Ptuj 1,3 milijona evrov primanjkljaja, v brežiški bolnišnici so ustvarili 279.000 evrov in v trboveljski 483.000 evrov primanjkljaja.

Od splošnih bolnišnic sta z dobičkom poslovali le izolska (498.000 evrov) in jeseniška (420.000 evrov). Dobiček so imele še nekatere bolnišnice, denimo Begunje in URI Soča.

Večje izgube v zdravstvenih domovih
Slabše kot lani so poslovali tudi v zdravstvenih domovih. Tisti zdravstveni domovi, ki so poslovali negativno, so v prvih devetih mesecih ustvarili 2,6 milijona evrov. To je za 422,1 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 654,2 odstotka več v primerjavi s povprečjem preteklega leta.

Tisti, ki so poslovali pozitivno, pa so ustvarili 2,8 milijona evrov presežka. To je glede na isto obdobje preteklega leta za 60,1 odstotka manj, glede na povprečje preteklega leta za 63 odstotkov manj in za 145,2 odstotka več glede na načrtovano višino za to obdobje.