Izguba celjske bolnišnice je posledica neplačila preseženih programov in izplačila prvega obroka za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerjih v višini 1,5 milijona evrov. Foto: BoBo
Izguba celjske bolnišnice je posledica neplačila preseženih programov in izplačila prvega obroka za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerjih v višini 1,5 milijona evrov. Foto: BoBo

Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je povedal, da je izguba posledica neplačila preseženih programov in izplačila prvega obroka za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 1,5 milijona evrov.

Kljub neugodnemu poslovnemu izidu ob koncu leta 2013 je bilo poslovanje bolnišnice po mnenju Ferjanca gospodarno in učinkovito. Kot je pojasnil, jim je uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev. Kljub zamikom plačil z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so vse leto ohranili tekočo likvidnost in zagotovili plačila dobaviteljem v predvidenih rokih.

Dosegli načrtovane prihranke
"Prav tako nam je uspelo skoraj v celoti izvesti zastavljene sanacijske ukrepe in doseči načrtovane prihranke. Ob plačilu vsaj dela presežnega programa z ZZZS-ja in pokritja stroškov izplačila za odpravo plačnih nesorazmerij bi bolnišnica lani poslovala uravnoteženo ali celo s presežkom prihodkov nad odhodki," je dejal Ferjanc.

Poudaril je tudi, da so lani v bolnišnici uspešno izvajali zastavljene ukrepe za zniževanje stroškov poslovanja in z njimi ustvarili 3,1 milijona evrov prihrankov.

Posodabljanje opreme
Skladno s sprejetim načrtom naložb je bila naložbena dejavnost v letu 2013 usmerjena v posodabljanje in nadomeščanje tehnološko zastarele in iztrošene medicinske opreme, v projekt zgradnje urgentnega centra Celje, dokončanje štirih sklopov pripravljalnih del za nadomestno novogradnjo ter dokončanje projekta energetske sanacije. Vrednost vseh teh naložbenih vlaganj je Ferjanc ocenil na dobrih osem milijonov evrov.

Najdaljše čakalne dobe na področju operacij ven
V akutni obravnavi so lani v celjski bolnišnici zdravili 34.553 bolnikov, opravili so tudi 3662 dni neakutne bolnišnične obravnave. Povprečna ležalna doba pa je v letu 2013 znašala 4,15 dneva. Čakalne dobe so lani imeli pri operativnih posegih kolena in kolka, diagnostičnih pregledih in v ortopedski ter kardiološki ambulanti. Problematika dolgih čakalnih dob tako ostaja na področju operacij ven, kjer je pritok bolnikov večji od zmožnosti celjske bolnišnice.

Digitalizacija rentgena
Letos bo celjska bolnišnica izvedla javno naročilo za mobilno medicinsko opremo za omenjeni urgentni center do decembra, ko bo končan gradbeni del novega centra. Javno naročilo pa pripravlja ministrstvo za zdravje. V načrtu je tudi digitalizacija rentgenološke diagnostike. Letos bo celjska bolnišnica začela prve robotsko asistirane operacije na abdominalni kirurgiji.

Ferjanca najbolj skrbi pridobitev sredstev za izplačilo drugega obroka odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Letos bi morala bolnišnica v ta namen prihraniti 1,6 milijona evrov, v trenutnih pogojih poslovanja pa je to po mnenju Ferjanca popolnoma nerealno.