Potem ko je bolnišnica v letu 2015 prvič po več letih poslovala pozitivno, je lani znova končala z izgubo v znesku 1,2 milijona evrov, letos pa naj bi se ta izguba povišala na 1,97 milijona evrov. Kumulativna izguba bolnišnice od leta 2008 do 2014 znaša že 6,5 milijona evrov.

Bolnišnica plačuje obveznosti do dobaviteljev s povprečno sedemmesečno zamudo in je soočena s pogostimi grožnjami z izvršbami. V bolnišnici so pripravili sanacijski načrt, ki ob že od leta 2015 doseženih prihrankih v znesku 300.000 evrov predvideva še okoli 150.000 evrov dodatnih prihrankov pri stroških dela, materiala in storitev v letu 2017. "To je to, kar je v tem trenutku mogoče," je poudaril direktor Andrej Levanič.

Po njegovih besedah je treba delati predvsem na prihodkovni strani, saj na odhodkovni ni več rezerv, če ne želijo zniževati kakovosti oskrbe bolnikov. Edini način, ki ga vidijo, je v dražjih zdravstvenih storitvah in ustreznejših prilivih iz zdravstvene zavarovalnice. Želijo si tudi dovoljenja za novo zadolževanje v vrednosti treh milijonov evrov, da bi lahko premostili težave.

Več prihodkov, a ne dovolj
Finančni načrt za letošnje leto predvideva 24,9 milijona evrov prihodkov, kar je za 3,2 odstotka več kot lani. Prihodki bodo višji predvsem zaradi novega programa magnetne resonance in enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst, odhodki pa bodo večji za dobrih šest odstotkov, predvsem zaradi povečanih stroškov dela zaradi sproščenih napredovanj ter dražjega blaga, materialov in storitev. Skupno število zaposlenih ostaja nespremenjeno.

Pri naložbah so po besedah Levaniča letos predvideli le najnujnejše, a še vedno bi bilo zanje treba odšteti več kot 900.000 evrov, kar so številni člani sveta zavoda označili za nesprejemljivo. Vodstvo je tudi poudarilo, da je osebje že zdaj maksimalno obremenjeno, hkrati imajo težave pri iskanju novega kadra, saj tega na trgu ni ali pa se zelo hitro preseli na boljše plačana delovna mesta.

Ptujska bolnišnica je tudi izpadla iz evropsko sofinancirane mreže urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje ga je pripravljeno financirati, a od bolnišnice zahteva 600.000 evrov lastnega vložka, ki pa jih ta zaradi že tako kritičnih likvidnostnih razmer nima. Po besedah Levaniča jim je uspelo do zdaj zbrati nekaj več kot 200.000 evrov. "Glede na obljube bomo morda prišli celo do polovice potrebnega zneska," je dejal in izrazil upanje, da bodo svoj del naloge opravili tudi župani Spodnjega Podravja.