Ministrstvo za zdravje je 17. februarja predstavilo zagon baze cen zdravstvenih artiklov. Gre za nekakšen google za tiste, ki v bolnišnicah pripravljajo javna naročila, je tedaj pojasnil vodja projekta Jasmin Džaferović. V bazi so doslej zbrali 90.000 različnih artiklov, ki jih je 27 bolnišnic in dva zdravstvena domova kupilo v prvih treh četrtletjih lanskega leta. S tem je odpadel velik izgovor zdravstvenih zavodov, ki so se ves ta čas tarnali, da nimajo neposredne primerjave z drugimi zavodi in po kakšnih cenah ti kupujejo material.

Zato smo se zdaj pri sodelujočih zavodih pozanimali:

1. Ali so že začeli pregledovati in primerjati cene artiklov oz. kdaj nameravajo začeti?

2. Ali imajo v načrtu ponovno pregledati pogodbe z dobavitelji oz. jih razdreti in skleniti nove, in če ne, zakaj ne?

3. Ali so bili v posameznem zavodu morda že v stiku s katerim izmed preostalih zdravstvenih ustanov ali z ministrstvom za zdravje (MZ), da bi naročila za nekatere izmed artiklov izvedli skupaj?

4. Ker se bo baza osveževala četrtletno, ali nameravajo kakor koli reorganizirati delo, da bodo temu lahko sledili?

Od 29 javnih zdravstvenih zavodov, kolikor jih je posredovalo podatke v bazo, smo odgovore prejeli od 25, od tega je 23 podalo konkretne odgovore. Iz splošne bolnišnice (SB) Izola so nam npr. dali zgolj kratko in z našimi vprašanji nepovezano pojasnilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZdrZS). Zato smo znova zahtevali konkretne odgovore, ki jih bomo objavili, ko jih prejmemo.

Posebno težavo pa imajo v bolnišnici Topolščica, kjer so plačilno nesposobni in vzamejo artikle od dobaviteljev, ki so jim jih sploh še pripravljeni dostavljati. Sodelovali so sicer v vseh javnih naročilih in uspelo jim je tudi doseči cene, ki so bile nižje od javnega naročila, so nam pojasnili.

UKC Ljubljana je vesel baze, ki jo bo uporabljal po potrebi
20 zavodov nam je na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, oz. to, da nameravajo začeti bazo podatkov uporabljati v kratkem, oz. da so jo že pred uradnim zagonom, odgovori pa so v svoji konkretnosti močno variirali. Tu je treba izpostaviti največjo bolnišnico v državi, UKC Ljubljana, od katerega smo dobili zgolj medel odgovor, da so veseli, da je prišlo do realizacije omenjene baze, ki jo bodo "uporabljali skladno z možnostmi in potrebami". Izrazili pa so prepričanje, da bo v kratkem uspelo več javnih razpisov, ki jih vodi MZ, "tako da bi lahko večina uporabljenih materialov tudi UKC Ljubljana nabavljal po tej poti po čim nižjih cenah". Kako velike bodo torej potrebe in možnosti UKC-ja Ljubljana, da uporabi bazo, bomo videli sčasoma. A zadnji odgovor bolj nakazuje na to, da bodo počakali, da delo zanje opravi ministrstvo. O dosedanjih pogodbah z dobavitelji oz. na druga vprašanja niso odgovorili.

Bolj konkretni so bili v UKC-ju Maribor. "Primerjavo cen s skupno bazo cen smo začeli takoj, ko je bila dostopna na spletnem naslovu. Trenutno smo v fazi preverjanja 4.468 artiklov," so pojasnili in dodali, da primerjave cen z drugimi zdravstvenimi zavodi izvajajo že od leta 2013.

Ker smo vprašanja pošiljali na prvi uradni "delovni " dan aplikacije (20. februar, op. a.), so iz posameznih bolnišnic, npr. psihiatrične bolnišnice (PB) Vojnik, opozorili, da vsi podatki še niso popolni in da jih bolnišnice še pošiljajo (bolnišnice lahko podatke pošiljajo še do 7. marca), tako da bodo začeli bazo dejavno uporabljati, ko bodo dobili potrdilo upravljavca baze, da so vsi podatki v redu.

Iz PB-ja Begunje so ob tem znova opozorili, da je zmotno razmišljanje, da bodo odslej zdravstveni zavodi lahko kupovali zdravstvene materiale po najnižji ceni iz skupne baze cen. Tu namreč pride do nekoliko absurdnega položaja. "Javni zdravstveni zavodi so zavezani k spoštovanju zakona o javnem naročanju in bodo v konkretnem razpisnem postopku od ponudnikov izbrali najugodnejšega, ki pa ni nujno ponudnik najnižje cene iz skupne baze cen," so pojasnili v PB-ju Begunje. Tudi dokler javni razpis ministrstva za zdravje za določene artikle ne bo končan, so bolnišnice in zdravstveni domovi še vedno prepuščeni lastnemu naročanju in posledično zaradi manjšega obsega naročil potencialno obsojeni na višje cene.

Druga težava je, opozarjajo v PB-ju Ormož, da je treba biti pozoren na velikost popusta in datum poročanja, saj lahko nekdo poroča starejšo ceno, če ni imel dobave v novejšem obdobju in je vmes prišlo do spremembe cene.

Baze v času pisanja odgovorov še vedno niso začeli pregledovati v PB-ju Idrija, PB-ju Ormož (pojasnili so, da imajo z dobavitelji sklenjene štiriletni okvirni sporazum, znotraj katerega jim vsako leto pošljejo nova povpraševanja in izberejo ponudnika na razpisu. "Kot naročnik se PB Ormož z okvirnim sporazumom ne zavezuje, da bo naročil točno določeno količino zdravil, saj je ta zanj v tem trenutku vnaprej objektivno neugotovljena," so pojasnili) in PB-ju Vojnik (ker še preverjajo pravilnost podatkov). Nekatere bolnišnice, npr. Jesenice, Onkološki inštitut, Ptuj, Valdoltra in Zdravstveni dom (ZD) Adolfa Drolca so cene začele preverjati še pred uradnim zagonom aplikacije.

So se že spravili nad pogodbe
Večina bolnišnic, 14 od 23, ima tudi namen pregledati svoje pogodbe z dobavitelji in ob večjih odstopanjih oblikovati nove, nekatere pa pogodbe že pregledujejo.UKC Maribor je tako posamezne dobavitelje že pozval k znižanju cen in za žilne opornice dosegel znižanje, ki bo na letni ravni okvirno prineslo 33.000 evrov prihranka brez DDV-ja, so zapisali. SB Ptuj prav tako že poskuša doseči ugodnejše anekse, enako SB Novo mesto, v SB-ju Celje pa nameravajo letos obnoviti večino pogodb z dobavitelji.

Na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana v zvezi s tem niso podali nobenega odgovora, v ZD-ju Adolfa Drolca pravijo, da cene sproti spremljajo in je to podlaga pri pripravi novih razpisov, v ZD-ju Ljubljana osnove za razdrtje pogodb nimajo, so zapisali, iz PB-ja Vojnik pa so sporočili, da baza cen ne more vplivati na pogodbena razmerja z dobavitelji in da jim sklenjeni okvirni sporazumi omogočajo, tako kot PB-ju Ormož, sprotno prilagajanje. Okvirni sporazum imajo prav tako sklenjen v UKC-ju Maribor, dodatne klavzule imajo v svojih pogodbah tudi na Jesenicah. V sežanski bolnišnici so ob tem poudarili, da bi si želeli podobne aplikacije na ravni EU-ja.

Redki sodelujejo med seboj
Po sklepu vlade iz leta 2015 so vse bolnišnice, ki jih je ustanovila država, zavezane k izvedbi skupnih javnih naročil na področju zdravstva, so pojasnili v PB-ju Idrija. Tako so vse vprašane bolnišnice že sodelovale v razpisu za zdravila, ki prihaja h koncu, sodelujejo v vseh tekočih in bodo sodelovale tudi v vseh prihodnjih razpisih MZ-ja. Edina izjema je ZD Ljubljana, kjer se pri naročanju zdravstvenih artiklov niso povezali ne z MZ-jem ne z drugimi zavodi, prav tako niso navedli, da bi sodelovali pri katerem koli drugem javnem naročilu. Več bolnišnic je namreč vključenih tudi v javna naročila ZZdrZS-ja za npr. telefonijo, medicinske pline, energetiko …

Se pa ločeno od tega SB Ptuj in SB Murska Sobota dogovarjata za skupno javno naročilo za kolčne in kolenske proteze, SB Jesenice in SB Novo mesto pa izvajata skupni razpis za nakup laboratorijske opreme. V SB-ju Slovenj Gradec so navedli, da sodelujejo z drugimi zdravstvenimi zavodi, a konkretno niso napisali, s katerimi in na katerih področjih.

V SB-ju Jesenice so dodatno pojasnili, da so 13. 12. 2016 organizirali delovni sestanek predstavnikov vseh nabavnih služb slovenskih bolnišnic, ki so pozvali MZ, naj zavode seznani s stanjem odprtih postopkov javnih naročil, se dogovorili o medsebojni izmenjavi informacij o pogodbenih cenah medicinske opreme, blaga in storitev in o izvajanju skupnih javnih naročil za določene artikle. "Ministrstvu za zdravje je znan tudi naš predlog združitve podpornih služb gorenjskih bolnišnic (med drugim tudi nabavnih služb), saj manjše bolnišnice ravno zaradi ekonomije obsega marsikje dosegamo pomembno višje cene od večjih," so pristavili.

Na naše zadnje vprašanje je deset bolnišnic odgovorilo nikalno in zaradi uvedbe nove podatkovne baze ne nameravajo reorganizirati delovnih mest. Preostale bodo to uredile na različne načine. Na Onkološkem inštitutu bodo, ko bodo zavodi imeli možnost uvoza podatkov v svoje sisteme, nadgradili lastni informacijski sistem in delo organizirali tako, da bo mogoča učinkovita primerjava podatkov v kateri koli fazi nabave.

V novogoriški bolnišnici poudarjajo, da so pomembnejši sledenje podatkom in korektivni ukrepi, ki bodo sledili ugotovitvam. V ptujski bolnišnice poudarjajajo potrebo po kadrovski okrepitvi, novega analitika bodo zaposlili v Novem mestu, nekaj bolnišnic pa bo optimiziralo delovni proces.