Po besedah direktorja Gregorja Pivca je bilo lansko leto, poleg izplačila plačnih nesorazmerij, težko, saj je bilo na prihodkovni strani veliko rezov, znižale so se cene zdravstvenih storitev, zdravstvena zavarovalnica pa jim je zamaknila plačila posameznih mesečnih obrokov za mesec dni.

V zadnjem četrtletju je bolnišnica porabila tudi skoraj 2,8 milijona evrov za izplačilo prvega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij, za katerega tako kot drugi zdravstveni zavodi niso prejeli pokritja.

Vse skupaj so z varčevalnimi ukrepi skušali nadomestiti, tudi pri nabavi materialov. Dobavitelje so prosili, da na razpisih kar sami znižajo ceno za deset odstotkov. Po besedah Pivca se jih je skoraj 70 odstotkov odločilo za ponudbo z nižjimi cenami, s čimer so prihranili okoli 3,4 milijona evrov.
Izguba bi bila šestkrat manjša
Ob tem so z drugimi restriktivnimi ukrepi znižali stroške dela za okoli tri milijone evrov, tako da bi bil brez poplačila plačnih nesorazmerij rezultat bistveno boljši, znašal bi približno pol milijona evrov izgube.

Pivec je tudi zagotovil, da poslovanje bolnišnice ni ogroženo, poslujejo okoli razumnih plačilnih rokov, ki se niso podaljšali za več kot 30 dni, zato meni, da bodo, tako kot večinoma lani, tudi letos zagotovili izpolnjevanje zastavljenega programa. "Če bo restriktivna finančna politika trajala tudi v prihodnje, potem je pričakovati, da se bo prej ali slej čakalna doba začela daljšati na vseh segmentih. Vendar bo to sistemska težava, na katero sami ne bomo imeli pravega odgovora," je še dodal Pivec.