Ministrstvo za zdravje predlog za pripojitev utemeljuje s slabim finančnim stanjem kranjske porodnišnice. Skupna izguba kranjske porodnišnice presega dva milijona evrov, za več kot 900.000 evrov pa je zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Zaradi predloga je aprila protestno odstopila takratna direktorica Andreja Cerkvenik Škafar. Pojasnila je, da je kumulativna izguba je narasla v zadnjih dveh letih, ker so začeli operirati s sodobnejšimi posegi, ki so izjemno slabo vrednoteni, a zelo pomembni za zdravje in hitro pooperativno okrevanje bolnic.

Lokalna skupnost je ministrstvo enkrat že pozvala, naj o načrtu premisli, zdaj pa je organizirala še širšo peticijo, ki je privabila 7.000 podpisov. Avtorji peticije zatrjujejo, da sama reorganizacija ne bo rešila finančne luknje, ki je nastala "zaradi nekorektnega vrednotenja in prenizke cene zdravstvenih storitev".

"Revizija poslovanja kranjske bolnišnice je že potrdila, da bodo še naprej ustvarjali izgubo, če ne bodo dobili realnega plačila za zdravstvene storitve, ki jih opravljajo. Tako ni samo v Kranju, enako se godi Bolnišnici Topolšica in še več drugim bolnišnicam po Sloveniji," so zapisali in dodali, da sta v rdečih številkah tudi oba univerzitetna klinična centra.
"Ne jemljite nam kakovostnih zdravstvenih storitev na področju ginekologije in porodništva. Zdajšnja namera reorganizacije je brez dolgoročne vizije in strategije, brez učinkovitega finančnega načrta, ki ga ministrstvo za zdravje nima, in bo ubila bolnišnično dejavnost v Kranju," se glasi poziv peticije.

Kot učinkovitejšo pot predlagajo, naj vlada z ministrstvom za zdravje doseže, da Zavod za zdravstveno zavarovanje prevrednoti oz. "pravilno ovrednoti" zdravstvene programe.

Poudarjajo, da je zagotavljanje porodniških storitev v Kranju pomembna, saj zagotavlja dostopno in kakovostno oskrbo v obsegu 2.000 ginekoloških posegov ter 1.500 porodov na leto.

Ministrstvo je že pred meseci zatrdilo, da bo pripojitev zgolj administrativna, medtem ko se bo zdravstvena dejavost ohranila na isti lokaciji.

Selitev storitev drugam?
Podpisnike peticije skrbi še nekaj drugih "dejstev, ki vzbujajo skrb". "Dejavnost centra za bolezni dojk, ki se šteje za negativno stroškovno mesto, so v jeseniški bolnišnici opustili, uporabnice pa preusmerili v kranjski center, ki deluje v okviru Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo. V Kranju to povzroča daljše čakalne dobe," zatrjujejo.

Prerazporejanje storitev med kranjsko in jeseniško bolnišnico bo nadalje povzročala težave tako, da bodo morale ženske, ki so do zdaj na zahtevne ginekološke operacije hodile v Kranj, zdaj potovati v Ljubljano ali v druga slovenska mesta. "Ministrstvo za zdravje želi prenesti večje operativne posege na Jesenice, vendar po zagotovilih kirurgov jeseniške bolnišnice sami nimajo dovolj kapacitet za dodatnih 1.200 operativnih ginekoloških posegov," je zatrdil kranjski mestni svetnik Gorazd Copek.

Poleg specialističnih ambulant zaradi pomanjkanja prostorov hkrati ne more delovati Dispanzer za ženske, ki ima priznane štiri nosilce in več kot 18.000 opredeljenih žensk za izbrane ginekologe BGP Kranj, še sporočajo avtorji peticije.