Zdaj se nekaj premika, a potrebovali bomo še najmanj 10 let, da se bomo po številu zdravnikov približno izenačili z evropskim povprečjem, medtem ko nekaterih držav ne bomo ujeli še 50 let, je na tiskovni konferenci o položaju zdravnikov poudaril Možina in dodal, da zato v zdravniških organizacijah pozdravljajo sporočila z vlade, da bodo standardi in normativi vendarle uveljavljeni.

Po podatkih različnih raziskav, ki jih je znova izpostavila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, je raziskava o umrljivosti zdravnikov v Sloveniji iz leta 2000 pokazala, da zdravnice umirajo izrazito mlajše kot sicer ženske v Sloveniji. Med specializanti družinske medicine pa so v drugi raziskavi ugotovili, da je bila polovica močno čustveno izčrpanih, 43 odstotkov jih je zaznavalo visoko raven depersonalizacije, 46 odstotkov nizek občutek osebne izpolnitve, niso bili zadovoljni s svojim poklicem in delom.

Manj zdravnikov le na Poljskem, v Albaniji, Črni gori, Romuniji
Predsednica odbora za izobraževanje pri zdravniški zbornici Bojana Beović je ponovila, da je v Sloveniji zdravnikov premalo in da ima Slovenija po podatkih OECD-ja 2,6 zdravnika na 1.000 prebivalcev. Manj jih imajo Poljska, Albanija, Črna gora ali Romunija. "Smo na repu EU-ja po preskrbljenosti z zdravniki, se pa stvari izboljšujejo s povečevanjem števila vpisanih študentov na obeh medicinskih fakultetah," je dejala Beovićeva.

Na kratek rok nas lahko doleti eksodus
Beovićeva in Možina sta spomnila tudi na evropsko direktivo o delovnem času, ki jo že uvaja Avstrija in prinaša 40-urni delavnik za zdravnike. Na kratek rok bo to za Slovenijo lahko pomenilo dodaten odhod zdravnikov v tujino, predvsem vzhodni del Slovenije lahko zapusti veliko zdravnikov za boljše delovne pogoje in boljše plače v Avstriji. A direktiva bo prej ali slej dosegla tudi Slovenijo in takrat bomo za opravljanje istega obsega dela pač potrebovali več zdravnikov, je opozoril Možina.

380 specializacij za 280 diplomantov
Dotaknili so se tudi številnih očitkov na račun zbornice, da ne razpisujejo dovolj in ustreznih specializacij, zaradi česar primanjkuje določenih specialistov. Beovićeva je navedla, da so lani razpisali 380 specializacij, medtem ko je bilo diplomantov medicine okoli 280. Dodala je še opozorilo, da zgolj razpisovanje več mest na specializacijah ne bo prava rešitev, če ne bomo zagotovili tudi finančnega pokritja dela toliko specialistov v prihodnosti.

"Lahko se nam zgodi, da v nekaj letih presežemo svoje ekonomske sposobnosti. To je težava politike, javnosti, ki se mora odločiti, kaj želi, kakšno zdravstvo, s koliko zaposlenimi, storitvami, kaj je nacionalna patologija, v katero je treba vlagati," je dodala.