Zaposleni v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih so v prvem valu epidemije prejemali dva dodatka, in sicer dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije (30 %) ter dodatek za delo v rizičnih razmerah (65 %), pri čemer višina dodatkov skupno ni smela presegati višine njihove siceršnje plače. Ko je bila epidemija konec maja preklicana, so – kljub dejstvu, da so bili redno v stikih z ljudmi, pozitivnimi na novi koronavirus, ali obolelimi za covidom-19 – ostali brez obeh.

Krivico so pristojni deloma popravili v petem protikoronskem svežnju, v katerem so določili, da so tisti, ki so v rednih stikih z bolniki ali pozitivnimi na novi koronavirus – pa naj bo to pri jemanju brisov, na covidnih oddelkih v bolnišnicah, na intenzivni negi, kjer zdravijo obolele za covidom-19, na urgencah, triažah, socialno-varstvenih zavodih (v sivih in rdečih conah) – upravičeni do 30-odstotnega dodatka, v zakonu pa je bilo določeno tudi, da mora delodajalec dodatek izplačati tudi za nazaj, torej od 1. junija, ko je bila epidemija preklicana in ko osnove za izplačilo teh dveh dodatkov ni bilo več.

Ni ne tega, ne onega, ne tretjega dodatka

Sredi oktobra je bila, kot je znano, epidemija znova razglašena, kar pomeni, da so zaposleni znova upravičeni do obeh dodatkov, za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter za delo v rizičnih razmerah. Kot nam je pojasnila Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pa so v praksi izplačila dodatkov ponekod zastala oz. močno zamujajo. Razlog? Finančne težave delodajalcev. "Ljudje ne dobijo ne 65-odstotnega ne 30-odstotnega dodatka," opozarja in dodaja, da zavodi obljubljajo, da bodo to izplačali, ko dobijo sredstva od države, "ampak na koncu pride do tega, da celotno breme nosijo tisti, ki delajo, delavci ne dobijo poštenega plačila za svoje delo".

Sredstva za financiranje dodatka za npr. delo s covidnimi bolniki bo zagotovila država v proračunu, ampak sindikalistka opozarja: "Država bo zagotovila sredstva, ampak jih bo zagotovila z od dvo- do trimesečnim zamikom, kar predstavlja za delodajalce veliko obremenitev in zato bodo to zamudo nosili delavci. Mislimo, da bi bilo treba najti neko drugo rešitev, bodisi v obliki kratkoročnih kreditov bodisi s posojili ali avansi države. To je treba rešiti z dialogom, ker gre, poudarjam, za plače delavcev. Zamujajo s plačo za tiste, ki so v prvi bojni liniji."

Težave z izplačili predvsem v zavodih, kjer so že sicer finančne težave

Izplačevanje dodatkov so "odložili" predvsem v tistih zdravstvenih ustanovah, ki so že sicer v rdečih številkah oz. imajo finančne težave, pa tudi v skoraj vseh socialnovarstvenih zavodih. "Konkretno vem za Dom Danice Vogrinec v Mariboru," je izpostavila dom, kjer so imeli oz. imajo v drugem valu nemalo težav z okužbami. "Danes je plačilni dan, marsikje v bolnišnicah in zdravstvenih domovih so obljubili izplačilo, bomo videli," je še dejala.

UKC: Dva milijona za štiri mesece dodatka za delo s covidnimi bolniki

Po drugi strani pa so sredstva našli v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so na naša vprašanja odgovorili, da bo oz. je dodatek izplačan danes (plačni dan v zdravstvu je, kot je znano, 10. v mesecu). Dodatek za neposredno delo s pacienti, okuženimi z virusom SARS-CoV-2, je v UKC-ju za zadnje štiri mesece prejelo med 2274 in 2530 zaposlenimi (odvisno od meseca), kar je skupaj zneslo dva milijona evrov za vse štiri mesece oz. približno pol milijona na mesec.

"Dodatek za opravljanje dela v nevarnih razmerah dela v času epidemije po 39. členu kolektivne pogodbe je bil izplačan za oktober 20. novembra 7378 zaposlenim v skupni višini 3.740.877,73 evra, dodatek za november bo izplačan 21. decembra, skupen obračun za ta dodatek pa še ni pripravljen," so nam še pojasnili v UKC-ju.

Vprašanja o izplačilu dodatkov smo naslovili tudi na nekatere druge zdravstvene ustanove. V murskosoboški bolnišnici so nam odgovorili, da nameravajo dodatke po kolektivni pogodbi za javni sektor (65 %) za oktober izplačati v decembru, "dodatke za november pa glede na razpoložljiva finančna sredstva". "Trudimo se, da bi dodatke naši zaposleni prejeli v čim krajšem času, smo pa omejeni s finančnimi sredstvi. Vsekakor pa se trudimo, da bi zagotovili finančna sredstva za čimprejšnje izplačilo," so pojasnili in dodali, da so 204 zaposlenim izplačali dodatke za delo s covidnimi bolniki od 1. junija do 18. oktobra v skupnem znesku skoraj 72.000 evrov, še vedno pa zaposleni čakajo na izplačilo dodatkov od 19. oktobra, in sicer je to skupno okoli 600 tisoč evrov, pravijo v bolnišnici.

Od drugih ustanov odgovorov še nismo prejeli.

Dodatki nižji kot v prvem valu, čeprav so razmere v drugem valu zahtevnejše

Na splošno v sindikatu opažajo, da so dodatki nižji, kot so bili izplačevani v prvem valu epidemije, "kar se nam zdi katastrofa ob aktualnih epidemioloških razmerah". Kot je znano, namreč delodajalec določi, kolikšen del delovnega časa je zaposleni delal v nevarnih razmerah, pri čemer so delodajalci zelo "kreativni" in le redki dodatek izplačajo za celoten delovni čas, večina jih dodatke izplačuje za od 30 do 80 odstotkov delovnega časa, "brez kakršne koli pametne obrazložitve". "Naše stališče je, da so nevarni pogoji dela vzpostavljeni takoj, ko si podvržen okužbi, in za to tako ne more biti nobene pametne utemeljitve," pravi.

Pri upravičenosti do dodatka izpustili nekatere skupine zaposlenih, npr. patronažno službo

Težava je tudi pri opredeljevanju upravičencev do t. i. covidnega dodatka, torej dodatka za tiste, ki delajo v sivih in rdečih conah oz. na covidnih oddelkih, opozarja Ilešič Čujovičeva, saj alineje v 56. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 ne zajemajo vseh zaposlenih, ki bi bili do tega dodatka upravičeni, na primer zaposlenih v patronažni službi, vseh, ki delajo v sklopu pomoči na domu, delavcev v urgentnih ambulantah, ki so del urgentnih centrov, na kar so vse od sprejetja PKP-ja 5 opozarjali, a niso bili slišani, pravi.

100-odstotno bolniško nadomestilo še vedno ne bo urejeno, kot bi moralo biti

Dodatno zdravstvene delavce in zaposlene v socialnovarstvenih zavodih jezi tudi dejstvo, da če zbolijo, niso upravičeni do 100-odstotnega bolniškega nadomestila. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je obljubil, da bo problematika urejena v sedmem protikoronskem zakonskem svežnju, ki ga je vlada obravnavala (ne pa tudi potrdila) v sredo.

V sindikatu zdravstva in socialnega varstva so osnutek dobili v roke dopoldne in opozorili, da je del, ki govori o 100-odstotnem nadomestilu za bolniško odsotnost, problematičen oz. neustrezen z več vidikov. "Zajema zgolj zaposlene, ki so upravičeni do dodatka po 56. členu PKP5, ne vseh zaposlenih, ki ne samo da so izpostavljeni možnosti okužbe, ampak do njih tudi prihaja. Virus se ne nahaja samo v t. i. rdečih in sivih conah, ampak tudi v t. i. belih conah zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov," je opozorila Irena Ilešič Čujovič

Dodala je še, da zakon poleg tega ne uzakonja domneve, da so se delavci okužili na delovnem mestu, "ampak morajo še vedno 'prositi' delodajalce, da to ugotovijo". "Moralo bi biti obratno; v teh dejavnostih bi morala biti postavljena zakonska domneva, da se je delavec okužil na delovnem mestu, če pa iz okoliščin izhaja drugače, bi to moral dokazati delodajalec," poudarja. Poleg tega zakon ne rešuje stanja za nazaj oz. le od 1. 12. dalje, "čeprav smo ravno v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozorili na velike krivice, ki so se zgodile predvsem v jesenskem času – in bi morala zakonska rešitev to zajeti, kot je bilo to storjeno npr. v primeru nadomestil zaradi karantene".