Dr. Robert Blumauer je »samovoljno« omogočil napotitev otroka v tujino, čeprav ni bil v urgentnem stanju, so na tiskovni konferenci vodstva UKC Ljubljana ugotovitve nadzora pojasnjevali strokovni direktor Sergej Hojker, strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda in strokovna direktorica za upravno-pravna vprašanja Meta Vesel Valentinčič.

Blumauer asistiral v prostem času
Urgentni konzilij se sploh ni sestal, Blumauer je pri operaciji v bolnišnici v Tel Avivu asistiral v svojem prostem času, saj se je sredi decembra 2013 formalno umaknil iz programa. Komisija, ki je na podlagi dokumentacije opravila nadzor in jo sestavljajo Tomaž Podnar, Samo Vesel in Gorazd Kalan, meni, da je Blumauer tako ravnal v povezavi s starši, ki so se na tak način hoteli izogniti kardiološki in kardiokirurški obravnavi otroka v UKC-ju Ljubljana.

Sum korupcije naznanili pristojnim

Zaradi tega, je dejala Meta Vesel Valentinč, so sume korupcije naznanili pristojnim organom, Blumauerju pa je UKC izdal opozorilo pred prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi. Komisija je namreč sklenila tudi, da je bila napotitev otroka na stroške ZZZS-ja na zdravljenje v tujino protiusluga za dejavno podporo Blaumajerja v javnosti, ki jo zagotavljajo otrokovi starši.

»Pediater kardiolog, dr. Kosmač, je bil dan pred tem deciden: ni našel urgentnih zadev. Če se ne držimo vseh pravil, gremo v kaos,« je dejal Hojker. Na vprašanje, ali lahko zatrdi, da še kdo ni »preskočil« čakalne vrste, pa je Kenda odvrnil, da bi v primeru suma opravili enak nadzor.

UKC se pogovarja s Padovo, operira Mišali
»Zdravniška zbornica bo z imenovanjem mednarodne komisije strokovno ovrednotila dosedanji program,« je napovedal dr. Kenda in dejal, da se UKC pogovarja z bolnišnico v Padovi.

»Trenutno otroke operira Mišali, druga možnost je napotitev otrok v München, kamor je bilo do zdaj napotenih sedem otrok, povabili smo dr. Šehića,« je možnosti trenutnega zdravljena otrok s prirojenimi srčnimi napakami predstavljal Kenda.
Kenda: Absurdno!
»Absurdno.« S to besedo je dr. Kenda opisal napoved komisije za nostrifikacijo Šehićeve specializacije za pridobitev licence, ki je napovedala, da bo moral beograjski zdravnik, specialist otroške srčne kardiologije za pridobitev licence v Sloveniji leto dni operirati srca odraslih.

Več pozornosti otroški kirurgiji
V Sloveniji namreč sploh ne obstaja specializacija otroške kirurgije. "V Sloveniji je že pred leti potekal živahen strokovni dialog okoli posebne specializacije za otroško kirurgijo. Prevladalo je stališče, da je z ozirom na malo državo in znatno manjšo populacijo otrok modificiran pristop k otroški kirurgiji ustreznejši. V zadnjem času se ponovno vrstijo pozivi k uvrstitvi otroške kirurgije kot posebno specializacijo v program izobraževanja. V ZZS in Svetu za izobraževanje bomo tej aktualni tematiki ponovno namenili potrebno pozornost. Tudi MZ izraža željo po ponovni proučitvi odločitev strokovnih forumov glede ustrezne izobrazbe kirurgov, ki se ukvarjajo z otroci," je povedal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina.

Enajst tisoč evrov neto na dan
»Dr. Šehić ne prihaja odžirat dela drugim kirurgom v cvetoči Sloveniji,« je bil plastičen dr. Kenda. Napoved komisije – vodi jo Borut Geršak, na čigar pobudo je UKC vzpostavil sodelovanje z dr. Mišalijem, ki je včasih prejemal 11 tisoč evrov neto na dan - je vodstvo UKC-ja »šokirala«.

Za šest operacij - 3.000 bruto
Pojasnili so, da se bo dr. Šehić na takšno odločitev komisije zagotovo pritožil oziroma ji predstavil svoje argumente. »Srčno kirurgijo odraslih imamo v Ljubljani dobro razvito, potrebujemo operativca, ki bo operiral srca otrok,« je dejal Kenda. Beograjski kirurg Šehić je imel licenco v Angliji, a je ni obnovil oziroma se mu je iztekla. Za šest operacij v Ljubljani je prejel plačilo 3.000 evrov bruto.

Marušič: Rešitve iskati v EU-ju
»Rešitve bi morali iskati v evropskem prostoru, te pa ne bodo poceni oziroma bodo v finančnih okvirjih, ki jih narekuje EU,» zaplet z licenco srbskega kirurga za MMC komentira nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič. »Gre za izjemno občutljivo temo, še vedno pa ne znamo mirno rešiti stvari v korist ljudi,« pravi.

Potrebne so sistemske rešitve
Možne rešitve bi bile po njegovem mnenju: ali dogovarjanje s posameznimi specialisti, ali s posameznimi centri, kar vključuje tudi izobraževanje slovenskih kirurgov, ali pošiljanje bolnikov v druge centre, kar pomeni dolgoročno odliv bolnikov in slabšanje strokovnega razvoja domačih zdravnikov.

Hkrati pa se je – tako Marušič – treba zavedati tudi, da je bil UKC Ljubljana ob nastanku »programiran« za deset milijonov ljudi, da pa ima Slovenija zdaj dva milijona prebivalcev – zato se je zadeve treba lotiti sistemsko.