Ob tem je opozorila, da družinski zdravniki ob obremenjenih dnevih pregledajo tudi več kot 100 bolnikov dnevno, zato poziva k razbremenitvam. Eva Vodnik delo družinske zdravnice opravlja sedem let. Zaposlena je v enoti Šentvid Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana. "Delo opravljam kot poslanstvo, nekaj najlepšega je, če lahko pomagaš sočloveku," je poudarila v izjavi za medije.

Kot pomembno je poudarila tudi preventivo ter svetovanje in izobraževanje bolnikov, družinski zdravniki pa imajo v vedno bolj zapletenem zdravstvenem sistemu tudi vlogo usmerjevalcev, je pojasnila. Posebnost družinske medicine pa je po njenem mnenju dolgotrajen odnos z bolniki, ki ga z njimi zgradijo skozi leta, in lahko preide v zaupanje.

Ker družinska medicina, ki je skozi leta napredovala, bolnikom nudi celostno in dolgotrajno zdravstvo oskrbo, jo je Vodnik označila za srce zdravstvenega sistema. Kot eno ključnih težav slovenskih družinskih zdravnikov pa je izpostavila veliko število dnevnih obravnav. V tujini po njenih besedah družinski zdravniki dnevno pregledajo od 20 do 30 bolnikov, v Sloveniji pa ob zelo obremenjenih dnevnih tudi več kot 100. Sama jih na dan pregleda približno 60.

Podatki ZZZS-ja so skrb vzbujajoči

Glede na podatke, ki jih je objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nekateri družinski zdravniki v zasebnih ambulantah dnevno opravijo še veliko več pregledov, je opozorila in dodala, da se ji to zdi skrb vzbujajoče.

"Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da se vladajoča politika, namesto da bi šla preverit na teren, ali je delo ob tako velikem številu bolnikov zares varno in kakovostno, celo javno navdušuje nad temi ogromnimi številkami in celo poziva zdravnike v javnih zavodih, da bi imeli primerljivo število obravnav. To gotovo ne more biti kakovostno delo," je dejala.

Odločevalce je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje število dnevnih obravnav. V tem trenutku je to po njenem mnenju mogoče le z administrativnimi spremembami, ki so jih zdravniki predlagali že večkrat, saj bodo le tako svoje delo lahko opravljali bolj človeško in kakovostno.

Čestitka Bojane Beović

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović pa je družinskim zdravnikom ob njihovem dnevu čestitala. Poudarila je, da so najpogosteje prvi in najrednejši stik prebivalcev z zdravstvom.

"Za vztrajanje in delo v družinski medicini si posebno priznanje zaslužite vsi. Vsi zdravniki se namreč zavedamo pomena dobre primarne zdravniške oskrbe. Nedopustno se mi zdi, da je pri odločevalcih padla v nemilost stroka, ki je dinamična in zanimiva in zanjo ne znajo poskrbeti. To se pozna pri interesu mladih zdravnikov, a sem prepričana, da se bodo stvari zbistrile," je med drugim zapisala v čestitki, ki so jo objavili na spletni strani zbornice.

Današnji svetovni dan zdravnika družinske medicine letos poteka pod sloganom Družinski zdravniki: Srce zdravstvenega sistema.

Bešič Loredan: Izboljšanje pogojev za družinske zdravnike je prioritetni cilj

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov poudaril, da ima družinska medicina osrednjo vlogo v našem zdravstvu. Zato je izboljšanje pogojev za delo in razbremenitev družinskih zdravnikov eden izmed prednostnih ciljev ministrstva za zdravje, je zagotovil.

Minister se je ob svetovnem dnevu družinskim zdravnikom v poslanici zahvalil za trud, predano in požrtvovalno delo ter strokovnost. Zagotovil je, da so za ureditev področja problematike družinske in urgentne medicine ter absentizma pripravili ustrezen zakonski okvir, ki ga bodo v javno presojo posredovali še pred poletjem. Z njim želijo ponovno opredeliti time družinske medicine, doseči administrativne razbremenitve in vzpostaviti regionalne mreže na temelju območnih enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je navedel.

Na ministrstvu si bodo po njegovi napovedi še naprej prizadevali za sistemske spremembe, ki bodo zagotovile dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva že z obstoječim kadrom, ob tem pa z dodatki za izbiro specializacije iz družinske medicine spodbujale mlade zdravnike k vključitvi v time družinske medicine.

"Zavedamo se, kako zelo pomembno je, da imajo družinski zdravniki dovolj časa za delo z bolniki, zato bomo z zakonom o zdravstvenem informacijskem sistemu oklestili administrativne obveznosti, ki vas v sedanjem sistemu pretirano obremenjujejo," je nagovoril družinske zdravnike.

Poudaril je še, da si družinski zdravniki za opravljanje svojega poslanstva in predano delo zaslužijo tudi ustrezno plačilo. Na ministrstvu za zdravje so zato predvideli dodatno, 20-odstotno plačilo vsem specializantom družinske medicine, dodatno nagrajevanje za večje število opredeljenih in spodbude za opravljanje dodatnega dela.

"Urediti moramo torej kar nekaj področij, ki se jim v preteklosti nismo dovolj posvečali. Verjamem, da bomo skupaj in v sodelovanju rešili vse izzive," je še zapisal minister.

Družinski zdravniki: Srce zdravstvenega sistema

Družinski zdravniki so ob svetovnem dnevu poudarili, da si želijo več časa za bolnike. Od odločevalcev pričakujejo administrativne razbremenitve, saj si želijo v poklicu zadržati obstoječe kadre, poleg tega pa v poklic pritegniti tudi mlade zdravnike. Izpostavili so tudi lepe plati poklica, kot je delo s poznanimi bolniki v lokalnih okoljih.

Specialist družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zbornici Rok Ravnikar je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov poudaril, da so želeli družinski zdravniki odločevalce s kritičnostjo v zadnjih letih prepričati, da bo treba nekaj spremeniti. Za rešitve nastalih razmer bo po njegovem mnenju potreben "veliki pok", ne le nekaj ukrepov.

Ravnikar je opozoril, da je Slovenija po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU-ju na dnu lestvice. Da bi dosegli povprečje EU-ja, bi potrebovali 200 dodatnih zdravnikov družinske medicine, pravi.

Ob upoštevanju prihajajočih upokojitev pa bi vsako leto potrebovali blizu 100 specializantov družinske medicine, a tega števila v zadnjih letih ne dosegamo.

Ob nekaterih očitkih, da delajo premalo, kar Ravnikar odločno zavrača, pa so nekatere mednarodne organizacije slovensko primarno zdravstvo pohvalile, ker dosega uspehe, primerljive s tujino, je dejal.

Kljub temu po njegovih besedah za osnovno zdravstvo namenimo le štiri odstotke vseh izdatkov za zdravstvo.

Delo na podeželju je prednost

Specialistka družinske medicine v ZD-ju Radovljica Julija Šter je pojasnila, da se sama sprva ni nameravala specializirati za družinsko medicino, a si je pozneje premislila, tudi zaradi dobre mentorice pri vajah iz družinske medicine.

Poudarila je, da je delo na podeželju prednost, ne le zaradi lepega okolja, pač pa tudi zato, ker bolnike srečuje tudi zunaj službe. Odločitve za ta poklic ne obžaluje, vesela je vsakodnevnih dobrih odzivov bolnikov.

Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je med drugim poudaril pomen osebne obravnave. Čeprav tehnologija olajša marsikaj, si pacienti ne želijo, da se tehnologija "postavi" med zdravnika in pacienta. Opozoril je na veliko količino administrativnih opravil, ki jih morajo izvajati zdravniki.

Administrativno delo požre 20 odstotkov časa

Družinskim zdravnikom administracija vzame okoli 20 odstotkov delovnega časa, pa je pojasnila specialistka družinske medicine in podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

Na vprašanje, ali so vladajoči v zadnjih letih sprejeli ukrepe, zaradi katerih družinski zdravniki čutijo administrativne razbremenitve, je odgovorila pritrdilno, a poudarila, da se omenjenih 20 odstotkov zaradi tega še ni bistveno zmanjšalo.

Sistem pa je po njenih besedah paradoksalen, saj "ni pomembno, kaj za pacienta narediš, ampak kaj zapišeš in evidentiraš, kar družinske zdravnike boli".

Župan Občine Borovnica Peter Črnilogar pa je predstavil primer dobre prakse, kako občina lahko pomaga pri zagotavljanju stimulativnega delovnega okolja za družinske zdravnike. Kot je pojasnil, so imeli do pred kratkim v občini dve družinski zdravnici s koncesijo. V lanskem letu se je ena upokojila. Po več neuspešnih razpisih zdravstvenega doma jim je izpadlo ambulanto po nekaj mesecih uspelo nadomestiti z dvema zdravnikoma.