Nada Brinovšek (SDS) je poudarila, da je po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v prvi polovici leta 2016 z izgubo poslovalo 29 zdravstvenih zavodov, v prvi polovici 2015 pa le osem. Največ izgube je imel UKC Ljubljana, ki naj bi leto 2016 po projekcijah končal z 20 milijoni evrov minusa.

V SDS-u so predlagali sprejetje petih priporočil. Z njimi bi vladi in ministrstvu za zdravje priporočili, da proučita mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ter sprejmeta ukrepe optimalne izkoriščenosti medicinskih naprav. Začneta naj tudi vodenje evidence nabave medicinske opreme in ukrepata za zmanjšanje primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov. V pol leta pa naj poročata o uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter predstavita optimizacijo procesov nabave materialov in opreme. Priporočila že na matičnem odboru niso dobila zadostne podpore in o njih na seji DZ-ja ne bodo glasovali.

MZ verjame v dolgoročno izboljšanje poslovanja zavodov
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Nine Pirnat ministrstvo za zdravje (MZ) končuje pripravo strategije primarnega zdravstvenega varstva. Zagotovila je, da spremljajo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi zahtevajo izvajanje ustreznih ukrepov. Prepričana je, da se bo poslovanje dolgoročno izboljšalo z novimi modeli plačevanja zdravstvenih storitev.

Izpostavila je tudi evidence za drago medicinsko opremo in pripravo izgradnje sodobnega informacijskega sistema, s katerim se bo dalo primerjati dosežene cene materialov v javnih zdravstvenih zavodih.

V SMC-ju se po besedah Branka Zormana strinjajo, da bi v posameznih primerih moralo biti poslovanje boljše, a da se dolgoletni trend negativnega poslovanja obrača navzgor. Priporočila SDS-a pa so zanje sporna, saj naj bi temeljila na delnih podatkih za leto 2016 in posploševanju.

Alenki Bratušek (NP) se po drugi strani zdi nerazumljivo, da pristojni odbor ni sprejel niti enega od predlaganih priporočil. "V zdravstvu je očitno vse tako, kot mora biti, vsaj vlada tako pravi," je bila kritična.

NSi bi rad več konkurence in učinkovitejše vodenje
Poslanka DeSUS-a Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je poudarila, da zdravstvo potrebuje celovito in obsežno reformo, pri čemer bo v prvi vrsti treba urediti financiranje, najti nove vire, očistiti zdravstveno blagajno, hkrati pa tudi prevetriti plačni sistem in način vodenja in upravljanja. Kot eno glavnih težav je omenila zastarel zakon o javnih zavodih.

Bojana Muršič (SD) je opozorila, da so pogoje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov bistveno poslabšali ukrepi v obdobju 2009-2014, a da "imamo načrt, kako stvari popraviti in usmeriti v pravo smer". Poslanka je med drugim omenila projekt skupnega javnega naročanja za nakup zdravil in medicinskih pripomočkov.

Matjaž Hanžek (ZL) je poudaril, da je glavni ukrep za izboljšanje stanja več proračunskega denarja za zdravje, zvišal bi tudi cene storitev. Kot bistven ukrep za boljši zdravstveni sistem pa je omenil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V NSi-ju so prepričani, da je način upravljanja in nadziranja bolnišnic neučinkovit. Zavzemajo se za spremembo organizacijske strukture bolnišnic po vzoru gospodarskih družb, po besedah Jerneja Vrtovca pa tudi za odpravo monopolnega položaja izvajalcev zdravstvenih storitev in za konkurenco na področju ponujanja zavarovalniških storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.