Svet UKC-ja Ljubljana se je v sredo na seji seznanil z letnim poročilom in poslovanjem največje slovenske bolnišnice, ki je lani ustvarila 556 milijonov evrov prihodkov, skoraj 30 milijonov evrov več kot leta 2018, ko so ustvarili 527 milijonov evrov prihodkov. UKC Ljubljana je kljub temu poslovno leto 2019 končal z 11,8 milijona evrov izgube.

Vodstvu UKC-ja Ljubljana je uspelo s sanacijskimi ukrepi prepoloviti izgubo iz leta 2018, ki je znašala 22,4 milijona evrov.

Enako se je nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko je imel UKC Ljubljana za dobrih 400.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Če bi se letošnje leto nadaljevalo v takem trendu, bi imel UKC Ljubljana ob koncu letošnjega leta "le" še tri milijone evrov izgube.

Izbruh epidemije novega koronavirusa je te projekcije postavil v negotovost, poslovanje pa dodatno hromijo obresti zaradi zamud pri poplačilu zapadlih obveznosti iz preteklosti, opozarjajo v UKC-ju Ljubljana. Lani so jih obresti stale skoraj milijon evrov.

Opozarjajo tudi na nujnost novih naložb, brez katerih se bodo v prihodnje izjemno težko spopadali z razmerami, ki jih je dodatno zaostrila epidemija novega koronavirusa. Po dolgih letih želja in različnih predlogov rešitev je v pripravi dokumentacija za dograditev infekcijske klinike in prenovo obstoječega dela klinike.

Zdravstvo bo dražje

Na spletnem pogovoru v okviru Ekonomske fakultete pa so po poročanju Radia Slovenija opozorili, da nas trenutno epidemija zaposluje s hitrimi ukrepi, kako čim bolj omiliti posledice za gospodarstvo in razvoj, ob tem pa se zanemarjajo velikanske srednje- in dolgoročne posledice, ki jih bo epidemija pustila na zdravstvu.

Epidemija tudi razgalja slabosti, ki nas bodo po koncu epidemije prisilile v ukrepanje, ki smo se ga doslej izogibali, so ugotavljali. Zdravstvo bo zaradi epidemije dražje, nujen pa bo tudi razmislek o obsegu košarice pravic.

Zdravstvo izvaja popolnoma nove storitve, testiranja, spreminja način obravnave, nabavlja drago opremo, v zdravstveno blagajno naj bi do konca leta priteklo za 200 milijonov manj, na drugi strani pa je pričakovati precejšen izpad programov, kar bo gotovo podaljšalo čakalne vrste in s tem ogrozilo zdravje ljudi.

"Zdravstvo bo zaradi epidemije dejansko dražje," opozarja direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Marjan Sušelj.

Kriza bo trajala še nekaj časa, kar bo zahtevalo drugačno obravnavo pacientov, z več zaščitne opreme, hkrati pa z manjšim pretokom bolnikov, nujen bo premislek, da se "določene pravice iz javnih virov umaknejo in se ta denar dejansko nameni za tiste storitve, ki so ključne za zdravje ljudi," je še poudaril Sušelj.