Pri cepljenju na Kosovu so sodelovali tudi slovenski zdravniki.

Črne koze, ki jih na območju Jugoslavije ni bilo od leta 1927, je na Kosovo zanesel romar iz Meke. Okužba se je širila hitro, strah pred grozljivo kužno boleznijo, pri kateri je smrtnost do 35-odstotna, je bil velik. Oblasti so uvedle stroge ukrepe.

"Odredili smo obvezno preventivno cepljenje proti črnim kozam," je takrat dejala Zora Tomič z republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo.

"Nimate? Ja, potem pa ne morete potovati, morate imeti mednarodno izkaznico o vakcinaciji," je dejal miličnik.

"To je bilo kot vojno stanje, vojni zakon je bil. To je bil čisto klasičen primer, kako je treba tako epidemijo reševati," se spominja upokojeni pediater Janez Primožič.

Na Kosovo so se odpravile ekipe slovenskih zdravnikov in medicinskih sester. Vodja odprave je bil nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan. "Cepili smo v glavnem po vaseh, in smo hodili od hiše do hiše in cepili. Situacije so bile včasih nenavadne. Včasih smo morali intervenirati s policijo. Precepili smo pa vse," pravi upokojeni internist Andrej Bručan.

"Ravnali smo po načelu izolacija-informacija-vakcinacija," je jedrnat upokojeni nevrokirurg Vinko Dolenc.

V Sloveniji so v desetih dneh cepili milijon in pol ljudi, na območju Jugoslavije 18 milijonov. Epidemije je bilo konec v dveh mesecih.

Več v daljšem prispevku v Tedniku.