Po dobrem letu in pol, odkar je tudi Slovenijo zajela epidemija novega koronavirusa, začetnem spotikanju in tavanju v temi zaradi nepoznavanja virusnega sovražnika, smo precej bolje organizirani in oboroženi z znanjem za boj proti biološkemu sovražniku.

Obveščanje javnosti z vsemi informacijami, ki jih za uspešen boj s pandemijo ponuja stroka, je poslanstvo tako naše medijske hiše RTV Slovenija kot sorodne POP TV. Zato obe medijski hiši skupaj pripravljata oddajo Skupaj naprej, v kateri boste gledalci obeh televizij dobili odgovore in informacije, povezane z epidemijo covida-19. V ospredju oddaje bodo družbeni, zdravstveni in ekonomski vidiki epidemije, politike pa v njej ne bo. Kot je že v ponedeljek povedal režiser oddaje Siniša Gačić: "Skušali bomo doseči, da z umirjenim nastopom in dolgimi razgovori, ne pa z zapovedovanjem s prižnice, ljudi pozovemo, da stopimo skupaj."

V dveurni oddaji, ki jo bosta vodili novinarki in voditeljici obeh medijskih hiš, Erika Žnidaršič iz naše hiše in Maja Sodja iz POP TV, vas čakajo odgovori na vprašanja, strahove, dvome in pomisleke, ki jih v času epidemije premlevamo prav vsi.

Sorodna novica Oddaja Skupaj naprej: Epidemijo lahko zaustavimo samo s sodelovanjem

Oddaja Skupaj naprej bo na sporedu na obeh televizijah v četrtek, 11. novembra, ob 20. uri, v živo pa jo bomo spremljali tudi MMC-jevci.

Pred oddajo smo voditeljicama v mini intervjuju zastavili nekaj vprašanj. Vabljeni k branju.

Kako je epidemija covida-19 spremenil vaše življenje?

Erika Žnidaršič: Prvič, sama sem imela po blagi obliki covida-19 še lep čas posledice – predvsem slabšo koncentracijo in nekakšno brezvoljnost. Drugič, šola na daljavo je bila velika muka, tako za naju s partnerjem kot za otroka. Ob službah smo to komaj zmogli. Tretjič, življenje je drugačno. Hrepenenje po neki normalnosti ostaja. Kdaj bomo spet lahko brezskrbno šli v trgovino brez maske? Kdaj si bomo lahko nehali neprestano razkuževati roke?

Maja Sodja: Verjetno ga je spremenila bolj, kot se mi zdi, ali pa bolj, kot si upam priznati. Občutek imam, da že od začetka epidemije živim v nenehnem valovanju. V nenehnem lovljenju ravnotežja. Od prvega popolnega zaprtja države in strahu pred okužbo do občutka, da se življenje vrača v stare tirnice, pa spet nazaj v omejitve in spet v bolj sproščeno življenje. Kot da tečem neki začarani krog, ki se noče in noče končati. Tako kot vsi si želim življenje, kot smo ga poznali pred epidemijo. Ali pa vsaj približek tega. Pogrešam druženje, spontane dotike med prijatelji, prijaznost in smeh. Toplino in bližino. Pa vsakodnevne debate, ki se ne vrtijo le okoli ukrepov, cepljenja in epidemije. Svoje življenje imam rada pod nadzorom, rada ga načrtujem. Dneve, aktivnosti, druženja ... Dopuste, ki prihajajo. To me vleče naprej, k temu bi se rada vrnila.

Kako je po vajinem mnenju epidemija vplivala na delo v novinarstvu in na medije oz. novinarstvo na splošno?

Erika Žnidaršič: Za delo v studiu je epidemija oz. covid-19 velika ovira. Ves čas je treba razmišljati o zadostni razdalji, zaščitnih preprekah. Zaradi mask se zelo slabo slišimo, ljudje ne vidijo mimike obraza, kar pomeni, da so gledalci prikrajšani za del neverbalne komunikacije, ki pa je v oddaji zelo pomembna.

Maja Sodja: Naša televizija se je na epidemijo odzvala tako rekoč z danes na jutri. V prvem valu, v času popolnega zaprtja, smo vsak dan pripravljali izredne novice in gledalce sproti seznanjali z dogajanjem, s številkami, z ukrepi. Odreagirali smo odgovorno, in to odgovorno ravnanje smo tudi nadaljevali. V času krize mediji nosimo točno to – veliko odgovornost, da poročamo verodostojno, da o strokovnih vprašanjih sprašujemo strokovnjake, ki ljudem znajo dati prave odgovore. Točno to počnemo tudi s skupno oddajo dveh največjih medijskih hiš.

Ali so mediji naredili dovolj za informiranje o epidemiji? Bi lahko naredili še kaj več? Kaj in kako?

Erika Žnidaršič: Moje mnenje je, da so mediji zelo veliko naredili za informiranje in prepričevanje javnosti o na primer pozitivnih učinkih cepljenja. Čeprav zdaj poslušamo politike, ki trdijo drugače, je popolnoma jasno, koliko oddaj je bilo že na naši televiziji namenjenih osveščanju o covidu-19. Dokaz so tudi nasprotniki cepljenja, ki so pred našo ustanovo zahtevali svoj programski čas. Sama celo menim, da popolna izključitev nasprotujočih, čeprav nestrokovnih mnenj, niti ni bila najboljša odločitev. Če vse kritične glasove zatreš, imajo ljudje lahko občutek, da želi nekdo nekaj prikriti.

Maja Sodja: Še nikoli nismo imeli toliko kanalov, prek katerih informacije prihajajo do ljudi. Verjamem, da je včasih težko ločiti zrno od plev, lažno od verodostojne informacije. Težko pa razumem dejstvo, da so pogosto besede laikov vredne več kot besede stroke. Da so večkrat deljene, večkrat komentirane, da se o njih sploh govori in razpravlja. Pri tem mislim, da se je pokazala razlika med zaupanja vrednimi mediji in tistimi mediji, ki to niso. In to je dobro.

Kaj lahko k informiranju javnosti še prispeva skupna oddaja dveh vodilnih medijskih hiš? Kaj je tisto več, kar lahko ponudi v primerjavi z oddajami in vsebinami, ki so že bile predvajane in se še vedno vsak dan pripravljajo v obeh medijskih hišah?

Erika Žnidaršič: Mislim, da je to predvsem sporočilo, da lahko skupaj naredimo nekaj za večje spoštovanje drug drugega ne glede na to, ali je nekdo cepljen ali ne, ali ima rad tega politika ali drugega. Mi smo v tej majhni državi vsi tako rekoč sosedje, moramo najti način, kako se povezati in iti naprej. Tudi v tej "kovidkrizi", da jo čim prej premagamo.

Maja Sodja: Oddaja bo dolga dve uri, kar pomeni, da bo dovolj časa za poglobljene pogovore z uglednimi gosti, ki jim ljudje verjamejo, ki jim zaupajo. Televizijci z obeh strani, ki pripravljamo oddajo Skupaj naprej, imamo enoten fokus, skupni cilj – to je narediti premik od zaskrbljenosti k pomirjenju, od brezupa k upanju, od

strahu k pogumu. Prvič v zgodovini dve največji medijski hiši ustvarjata pomemben projekt, pomemben za vse nas, za našo prihodnost. Ljudem želimo dati prava, tehtna sporočila. Da jim bo lažje, da v pomembnih odločitvah ne bodo sami. Ker zdaj ni čas, da smo sami, ampak da smo skupaj bolj kot kadar koli prej.