Prva stavkovna zahteva Fidesa je, da se vlada javno in jasno opredeli, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso odgovorni zdravniki, in hkrati ostro obsodi kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in zdravnicami in preostalim zdravstvenim osebjem. Fides prav tako zahteva, da se zdravniki in zdravnice kot nosilci zdravstvene dejavnosti preko uradnih zdravniških organizacij vključijo v reformo boljšega in dostopnejšega javnega zdravstvenega sistema.

"Žal smo v slovenskem zdravstvu prišli do točke, ko v središču ni več bolnik, oziroma kot je navada v razvitih zahodnih zdravstvenih sistemih – odnos med zdravnikom in bolnikom. Žal so v središču politično obračunavanje in vse pogostejši napadi na zdravnike," je na novinarski konferenci po sestanku glavnega odbora sindikata dejal vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič.

Druga stavkovna zahteva Fidesa je takojšnja naslovitev plačnih nesorazmerij znotraj zdravniških timov brez ustvarjanja nesorazmerij znotraj zdravniškega poklica. To pomeni enak dvig za vsa zdravniška in zobozdravniška delovna mesta, najpozneje do 1. aprila 2023. Sindikat predlaga dvig v višini pet plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike.

Tretja stavkovna zahteva je oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov, ki bo vključevala nova delovna mesta starejši specialist in starejši zdravnik zobozdravnik brez specializacije z licenco in s pripadajočimi posebnimi pogoji dela. "Ocenjujemo, da so najizkušenejši zdravniki vitalni del vsakega javnega zdravstvenega sistema, zato pričakujemo jasno opredelitev karierne poti od mladega zdravnika do najizkušenejšega."

Zahtevajo tudi prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo.

Zadnja stavkovna zahteva je dosledno upoštevanje standardov in normativov. Ob tem pričakujejo tudi vzpostavitev pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov, ki te standarde in normative presegajo.

Z izjemo plačnega dviga pa razrešitev ostalih zahtev pričakujejo takoj ob podpisu stavkovnega sporazuma z vlado oz. po dogovoru z njo, je dodal Zemljič.

Med dosedanjimi pogajanji z vlado se je po Zemljičevih besedah kot glavni problem izkazalo plačno nesorazmerje, ki je nastalo s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi novembra lani. Vladi je obenem očital omalovažujoč odnos do najizkušenejših zdravnikov, ki opravijo 44 odstotkov dela, obravnavajo najhuje bolne, predajajo izkušnje na mlajše zdravnike in v zdravljenje uvajajo novosti itd.

"Kakšno je sporočilo vlade tem zdravnikom, ki jih ceni slabše kot mlajše kolege in druge zdravstvene delavce? Gre za zdravnike, ki so dali več kot 100 odstotkov sebe v ta sistem, ki je vsaj strokovno na dokaj veliki ravni in je bil do pred kratkim vsaj približno dostopen tudi za bolnike." V zadnjem času pa smo se po Zemljičevih besedah znašli v spirali, v kateri se zdravstveni domovi zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirajo, težave so tudi na urgenci, selijo pa se že na sekundarno in terciarno raven.

Po Zemljičevih besedah so zdravniki z vsemi svojimi močmi in preko svojih zmožnosti doslej skušali zagotavljati čim boljšo oskrbo znotraj obstoječega sistema. Na drugi strani pa naj bi politika ustvarjala razmere, ki bi zadržale zdravnike v javnem zdravstvenem sistemu, a jih po Zemljičevih besedah s svojim odnosom zgolj odganja. "Zdravniki zapuščajo javni zdravstveni sistem iz različnih razlogov, a vprašanje je, kam gre lahko bolnik. Zdravniki, bolniki in odločevalci bi morali biti zavezniki, ki bi si prizadevali za boljši in dostopnejši zdravstvi sistem," je dejal Zemljič.

Več kot poloviča članov Fidesa podpla stavko do izpolnitve stavkovnih zahtev

Anketa med članstvom Fidesa je sicer pokazala, da je več kot polovica zdravnikov podrla stavko do izpolnitve stavkovnih zahtev: "Vendar pa je v tej situaciji, v kakršni je trenutno zdravstveni sistem, ko lahko že najmanjša dodatna motnja povzroči nove nevšečnosti, na koncu prevladalo mnenje o enodnevni stavki." Ob tem je napovedal, da bodo verjetno prisiljeni v dodatna zaostrovanja, če na nasprotni strani ne bo posluha.

Govorili so tudi o možnosti umika soglasja za nadurno delo. A so tako potezo po besedah Zemljiča v tem trenutku ocenili celo kot bolj kritično za sistem. "Nismo želeli privoščiti tako hude motnje v tem trenutku," je dejal.

V času stavke bo zagotovljena obravnava nujnih stanj ter bolnikov, mlajših od 18 in starejših od 65 let. Termini nenujnih zdravstvenih storitev pa bodo prenaročeni, je pojasnil.

Podporo in pridružitev stavki so pred dvema tednoma napovedali tudi v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikatu zobozdravnikov Slovenije Dens, če vlada ne bo izpolnila obljube o pogajanjih o plačnem stebru za zdravstvo, v sklopu katerih naj bi celovito uredili plače v zdravstvu. Na vprašanje, ali podpora sindikatov ostaja, je Zemljič odgovoril, da računajo nanjo.

Pogajanja o plačnem stebru v zdravstvu so sicer napovedana za začetek prihodnjega leta, a glede na rezultate ankete med članstvom Fidesa več kot 80 odstotkov zdravnikov ne verjame obljubam ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana o ustreznem in dobrem stebru.

Stavka bo preklicana le, če bodo na ministrstvu za zdravje Fides povabili k pogajanjem o stavkovnih zahtevah in do 11. januarja podpisala stavkovni sporazum, je še pojasnil Zemljič.

Po vladnem predlogu bi se velikemu delu mladih zdravnikom plača povišala za pet plačnih razredov, višjim zdravnikom specialistom pa za dva plačna razreda.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se na navedbe Fidesa še ni odzval, je pa napovedano stavko že označil za nepotrebno. Po poročanju Televizije Slovenija bo minister v sredo sklical novinarsko konferenco. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa se je vprašala, ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi. Do njene izjave so bili kritični v Fidesu, prav tako so bili kritični Mladi zdravniki Slovenije, ki so ministrico povabili na delovišča zdravnikov.