Poročali smo, da sta Karl Erjavec in podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar po včerajšnji seji izvršnega odbora stranke povedala, da stranka po zapletih glede sporazuma vlade z zdravniškim sindikatom Fides odreka podporo ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, ob tem pa sta omenila, da imajo v DeSUS-u tudi priloge k sporazumu o začasni zamrznitvi stavke, ki v samem sporazumu niso omenjene. So pa ključni del glede vsebinskega reševanja nadaljnjega dela in plačevanja dodatnega dela zdravnikov.

Da sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih dejavnosti vsebuje "še eno prilogo", je zatrdil tudi v sinočnjih Odmevih.

Ministrstvo: Delovno gradivo, ne pa del sporazuma
Te navedbe je danes vladna pogajalska skupina na ministrstvu za zdravje odločno demantirala. "Njegova izjava dokazuje, da je komentiral materijo, ki je ne pozna," so bili ostri do Erjavca.

Pojasnili so, da se delovno gradivo za uvedbo fleksibilnega nagrajevanja v okviru posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti zdravstvene obravnave in omogočanja pacientu, da bi imel zdravnik več časa za njegovo obravnavo, "šele pripravlja in ni del sporazuma". Pri pripravi tega delovnega gradiva za posebni vladni projekt sodelujejo strokovnjaki: zdravniki, direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov, zdravniške zbornice, zdravstvene blagajne, ekonomisti, vladni uslužbenci, so opisali.

Po njihovem mnenju dezinformacije, ki se o stavkovnem sporazumu pojavljajo v javnosti, kažejo na veliko nepoznavanje vsebine sporazuma ali na namerno zavajanje javnosti z namenom rušenja doseženih dogovorov.

Ponovili so, da je sporazum s Fidesom v prvi vrsti naravnan v sistemsko urejanje neurejenega in da z njim zdravnikom ne bi dvignili plač. "Dogovorjeno je le, da bodo dodatno nagrajeni za dodatno delo, za skrajševanje čakalnih dob, kar je ne nazadnje vladna prioriteta," so spomnili.

Kuštrin: Erjavec manipulira z neresnicami
Tudi v Fidesu so se že prek omrežja Twitter odzvali z zagotovilom, da sporazum nima prilog, po današnji novinarski konferenci mladih zdravnikov, ki so predstavili svoj vidik stanja v zdravstvu, pa je enako zatrdil še predsednik sindikata Kuštrin.

Izrazil je tudi upanje, da bo Erjavec "odgovarjal za take izjave".

Gantar še naprej vztraja pri svojem
A v DeSUS-u in SD-ju vztrajajo, da je prilogo Kolar Celarčeva sama omenila na vrhu koalicije. Ta izraz je uporabila ministrica sama, je dejal Gantar. "Če pa ta dokument ne bi obstajal, nam je lagala," je dodal.

Da je ministrica za zdravje na koalicijskem srečanju partnerjem govorila o tej prilogi, pa je poleg Gantarja danes potrdil tudi predsednik SD-ja Dejan Židan.

Gantar je poudaril, da si priloge niso izmislili partnerji, niti po samem izrazu, pač pa ministrica. "Na vprašanje, kako je lahko podpisala tako nedorečen sporazum, je odgovorila, da je temu, da se zadeve bolj doreče, namenjena priloga," je pojasnil podpredsednik DeSUS-a. A jim je ministrica, kot je dodal, ni želela dati.

Po Gantarjevih besedah je v dokumentu, s katerim sicer zdaj v koaliciji razpolagajo, navedeno ravno to, kar manjka v sporazumu in je prav zato tudi nejasen oz. ga je moč različno interpretirati. Dokument, ki je sicer nedorečen in nepodpisan, govori o samem izvrševanju parafiranega sporazuma, torej tudi o načinu izplačevanja variabilnega dela plač zdravnikov, je povedal Gantar.

Stavka razkrila, da sistem ni vzdržen
Mladi zdravniki iz vse Slovenije, ki so se dejavno vključili v stavkovne dejavnosti pod koordinacijo sindikata Fides, so sicer danes na novinarski konferenci opozorili, da je stavka legitimen instrument poklicne skupine za izražanje svojega nestrinjanja z delovnimi pogoji in razmerami.

Najpomembnejši cilj nedavne stavke zdravnikov, torej opozoriti javnost in odgovorne, da trenutni zdravstveni sistem v Sloveniji ni dobro urejen in ne sledi več zahtevam sodobne medicine, je bil dosežen, je dejala Anita Dobrovolec.

Stavka je po njenih besedah razkrila, da sistem brez nadurnega dela, posebej v manjših kolektivih, sploh ni vzdržen. S parafiranim sporazumom med Fidesom in ministrico pa so bili končno priznani strokovni normativi za njihovo delo, je povedala.

Po besedah Igorja Muževiča je v Sloveniji zaposlenih skoraj 6.000 zdravnikov in zobozdravnikov, približno polovica pa je mlajših od 40 let. Zaradi kriznih ukrepov je bilo njihovo napredovanje zamrznjeno, tako da lahko zdravnik specialist po desetih letih delovne dobe pričakuje od 1.400 do 1.600 evrov neto plače.

"Za ta denar recimo zdravnik družinske medicine povprečno pregleda skoraj 1.000 bolnikov na mesec oziroma dobi približno 1,5 evra na posamezno obravnavo bolnika," je pojasnil.