Tako kot povsod v razvitem svetu se tudi pri nas povečuje število okuženih z virusom HIV. Najmanj okužb so zaznali leta 2006, ko jih je bilo zgolj 33, največ pa leta 2011, ko jih je bilo kar 55. Letošnje leto pa je že preseglo rekord iz leta 2011, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja, da so letos do vključno 22. novembra prijavili že 56 novih diagnoz okužb s HIV-om, od tega je bilo 46 diagnoz postavljenih moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM).

Diagnozo okužbe s HIV-om so v Sloveniji postavili okoli 900 ljudem, med njimi jih je nekaj že umrlo, nekaj se jih je odselilo, nekaj tudi priselilo. Na NIJZ-ju sicer predvidevajo, da s HIV-om v Sloveniji živi vsaj še ena tretjina ali več, a niso prepoznani. "Ker nimamo registra, je težko govoriti o dejanskem številu oseb z diagnozo aidsa v Sloveniji. Verjetno pa jih je manj kot 2000," je pojasnila Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ljudje se obnašajo vse manj odgovorno
Kot so sporočili iz službe za odnose javnosti ljubljanskega UKC-ja, je med vzroki za skrb vzbujajočo statistiko na prvem mestu povečano število okužb v zadnjih letih, ki pa so jih odkrili šele letos. Več okužb kot v preteklih letih so odkrili tudi zaradi povečanega testiranja. Zanemariti ne gre niti učinkovitega zdravljenja, saj je zaradi dobrih rezultatov popustil strah, zaradi katerega so ljudje ravnali odgovorneje. "Svoje je naredila še zamenjava generacij, saj današnje generacije osebno niso doživele smrtnega strahu – aids je bil nekoč sinonim za smrt," so ugotovili v UKC-ju. Če je bila uporaba kondoma konec devetdesetih let preteklega stoletja stalnica, je danes znova značilno nezadržno eksperimentiranje, med populacijo MSM pa se ponovno pojavlja vedenje, ki je bilo značilno za obdobje pred epidemijo hiva.

V UKC-ju so opozorili tudi na porast aplikacij, ki omogočajo hitrejše in preprostejše spoznavanje partnerjev, kar pa vodi do lažjega navezovanja spolnih stikov. Vse pogostejše so tudi t. i. "kemseks zabave", na katerih udeleženci posegajo po različnih mamilih, ki zmanjšajo prištevnost in povečajo željo po spolnih odnosih. Udeleženci takšnih zabav pogosteje opuščajo zaščito in se predajajo tveganemu spolnemu vedenju.

Velik vpliv pa ima tudi danes še vedno stigma, ki jo prinaša diagnoza, zato se številni za testiranje sploh ne odločijo.

Še vedno je najboljša zaščita kondom
Najučinkovitejši za preprečevanje spolnih bolezni še naprej ostaja uporaba kondoma, pomembno pa je tudi poznavanje spolnih navad partnerja in njegovega statusa glede okužbe s HIV-om in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi.

Poleg preventive je prioriteta tudi zgodnje odkrivanje in zdravljenje ljudi, okuženih s HIV-om. Zdravljenje je ključno, saj se pri ljudeh, ki so uspešno zdravljeni, za več kot 90 odstotkov zmanjša tveganje prenosa virusa na spolnega partnerja. A Slovenija ravno pri odkrivanju okužb še vedno zaostaja.

"Predvidevamo, da vsaj tretjine okuženih ne poznamo. Ta skupina neprepoznanih je gonilna sila epidemije," je povedal infektolog Janez Tomažič z infekcijske klinike ljubljanskega UKC-ja. Cilj zdravstvene stroke še vedno ostaja, "da bi poznali 90 odstotkov vseh okuženih, da bi jih 90 odstotkov zdravili in da bi jih 90 odstotkov zdravili tako učinkovito, da bi bil virus nezaznaven v krvi." Tomažič zato tudi letos poziva: "Testirajte se, vse drugo bomo storili mi."