Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora DZ-ja za zdravstvo. Iz iniciative Glas ljudstva so ob umiku predloga iz zakonodajnega postopka sporočili, da je bil umik dogovorjen s koalicijskimi poslanci. V sporočilu za javnost so pojasnili, da so jih v preteklih dneh namreč vse tri koalicijske stranke "vztrajno prosile", naj se predlog umakne iz zakonodajnega postopka. Ob tem so po navedbah iniciative koalicijske stranke "odločno zagotovile, da bodo v DZ-ju, če bo treba, z amandmaji poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo".

Dodali so, da so prošnjam koalicije ugodili, ker sami že dve leti pozivajo k čim hitrejšemu ukrepanju pri reševanju javnega zdravstva in ker svojo vlogo vidijo ravno v konstruktivnem sodelovanju z odločevalci. "Ključni namen vložitve zakona s strani civilne iniciative Glas ljudstva je bil spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona, s katerim je že od pomladi 2024 napovedovala dosledno ločitev javnega in zasebnega zdravstvenega sektorja in še posebej odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju," so poudarili v iniciativi in ocenili, da so ta cilj dosegli.

Sorodna novica Iniciativa Glas ljudstva v DZ vložila svoj predlog zakona za jasno ločitev zdravstva

Vlada namreč za četrtek napoveduje vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki obravnava to tematiko. "Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice," so ob tem sporočili iz iniciative. Ob tem so izrazili upanje, da bo prav ZZDej v praksi udejanjil konstruktivno sodelovanje odločevalcev in civilne družbe, ki ga je ta vlada napovedovala.

So pa v iniciativi opozorili, da z zadnjo različico vladnega predloga niso zadovoljni. "Tudi zato, ker so se pri njegovem nastajanju nenehno spreminjali ključni cilji zakona: od stroge do ohlapne ločitve javnega in zasebnega sektorja, do popolne prepovedi in spet dovoljenja za izplačevanje dobičkov iz presežkov javnih sredstev," so poudarili. "Nekatere različice rušijo tisto, kar so prejšnje zgradile, tako da danes ne vemo, kakšne rešitve bo prinesel predlog zakona, ko bo naposled prispel v parlament," so zapisali in napovedali, da bodo nadaljnji postopek sprejemanja novele budno spremljali in pri njem aktivno sodelovali.

V iniciativi so sicer svoj predlog novele pripravili po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.

Koalicija umik pozdravlja in napoveduje nadaljnje sodelovanje s civilno družbo

V koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica so umik predloga iniciative pozdravili in dodali, da potezo razumejo kot signal zaupanja, da bodo z vladnim zakonom postavili stroga pravila in omejitve v bran javnemu zdravstvenemu sistemu s ciljem zagotavljanja stabilnosti in delovanje sistema. Iniciativi so se ob tem v sporočilu za javnost zahvalili za "tvorno sodelovanje pri snovanju sprememb, ki so za javni zdravstveni sistem nujne". Koalicija ob tem poudarja, da so bili v vladni zakon že vključeni nekateri predlogi civilne družbe. "Vladni zakon tako odraža tudi njihove poglede na to, kako bi javni zdravstveni sistem moral delovati, in način, na katerega ga moramo ščititi pred privatizacijo," so zapisali.

Ob tem so poudarili, da se vse tri stranke strinjajo, da bodo morali presežke prihodkov nad odhodki iz opravljanja javne zdravstvene službe za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje namenjati tudi koncesionarji. Poudarili so tudi, da bo delo po podjemnih pogodbah v javnih zdravstvenih zavodih strogo regulirano in dovoljeno izjemoma ter da zakon vzpostavlja jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem, ki se ne smeta prekrivati v škodo javnega zdravstvenega sektorja. Ob pomislekih civilne iniciative so sporočili tudi, da ureditev, ki jo zakon predvideva za dnevne bolnišnice, ne omogoča "parazitiranja pridobitnih zasebnih klinik pri javnih zavodih", ampak je namenjena ureditvi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za paciente.

Napovedali so tudi, da bodo predloge, ki jih tudi med samim zakonodajnim postopkom pričakujejo v velikem številu, sprejemali in preučevali ves čas obravnave zakona. "Brez dvoma bomo tudi z Glasom Ljudstva še naprej sodelovali s skupnim ciljem, da ustavimo privatizacijo in razpadanje slovenskega javnega zdravstvenega sistema in prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejmemo spremembo zakonodaje, ki ta sistem stabilizira in izboljša, ne pa da ga nadalje razkraja," so v Svobodi, SD-ju in Levici poudarili v skupni izjavi.