V sodobni družbi je osebnostna struktura psihopata vedno bolj pogosta, sta na novinarski konferenci poudarili direktorica Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) Leonida Zalokar in strokovna vodja Andreja Pšeničny.

V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo, je dejala Zalokar. Ti posamezniki s svojim vedenjem povzročajo znatne družbene in gospodarske posledice, je dodala in še pojasnila, da se vedenjske motnje lahko pojavijo že v otroštvu. Kot je navedla, ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 20 odstotkov otrok v vsaki populaciji duševne motnje, pri čemer se polovica teh razvije pred 14. letom starosti.

Številne tuje raziskave se osredotočajo na podtip vedenjskih motenj, ki se pojavljajo pri enem do treh odstotkih otrok. Ta podtip, znan kot brezčutne neobčutljive poteze, se kaže v manipulativnosti, mučenju živali, krutosti, pomanjkanju empatije in vesti, brezobzirnosti ter zavračanju odgovornosti.

"Za ustanovitev inštituta smo se odločili, ker Slovenija pri prepoznavanju in obravnavi teh motenj zaostaja za drugimi državami EU-ja. Nujne so spremembe v zakonodaji, posodobitvi študijskih programov in v zagotavljanju večjega dostopa do terapevtskih programov," je poudarila Zalokar.

V inštitutu si bodo zato prizadevali za uveljavitev z dokazi podprtimi učinkovitih tujih praks, razvijali programe, ki so usmerjeni v podporo otrokom z brezčutnimi neobčutljivimi potezami in njihovim družinam, je utemeljila.

Namen inštituta je preučiti tudi biološke, okoljske in družbene vzroke psihopatije ter razviti diagnostična orodja za zgodnje prepoznavanje in učinkovite postopke terapevtskih obravnav. Raziskoval bo tudi heterogenost psihopatije in njen vpliv na kriminalno vedenje, poslovni svet in medosebne odnose.

Preventivni programi za prepoznavanje in omejevanje posledic psihopatij

V inštitutu si bodo prizadevali za vzpostavitev preventivnih programov za prepoznavanje ter omejevanje posledic psihopatije, za podporo žrtvam, zaščito prijaviteljev, izobraževanje strokovnjakov in javnosti. Ne nazadnje bodo o psihopatiji ozaveščali tudi javnost in spodbujali interdisciplinarni dialog.

Pšeničny meni, da posamezniki s psihopatskimi značilnostmi v delovnem okolju v Sloveniji povzročijo gospodarsko škodo v višini približno ene milijarde evrov letno. Tako gospodarsko kot družbeno škodo pomenijo tudi dejanja, ki resno ogrožajo duševno zdravje zaposlenih. V Sloveniji, kot je dejala Pšeničny, s tem povezani stroški znašajo 2,1 milijarde evrov letno. Po njenih besedah bodo zato predlagali tudi zakonodajne ter sistemske rešitve za zaščito žrtev in obravnavo psihopatije.

"Ugotavljamo namreč, da prijavitelji dejanj, povezanih z medsebojnimi konflikti na delovnem mestu, ne uživajo enake pravne zaščite kot žvižgači koruptivnih ali podobnih dejanj. Zato dajemo pobudo zakonodajalcem, da se zaščita žvižgačev razširi tudi na postopke, povezane z mobingom in šikaniranjem," je poudarila. Izenačena zaščita bi po njenih besedah prispevala k učinkovitejši obravnavi teh težav.

Informacije o psihopatski osebnostni strukturi in podrobnosti o delovanju inštituta so na voljo na spletni strani psihopatija.si, kjer je dostopen tudi prvi brezplačni psihološki svetovalec za področje psihopatije, razvit na bazi umetne inteligence.