Ob dnevu bele palice je poudarek letos na Braillevi pisavi, saj mineva 200 let od objave sistema, ki jim omogoča branje in pisanje.

Za slepe, ki uporabljajo to pisavo, je pomemben dostop do knjižnega gradiva. Kot opozarja predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl, se pri tem spopadajo s težavami. "V procesu samega tiskanja je knjiga že v obliki, ki bi jo lahko mi s svojimi pripomočki brali. Vendar pa od založnikov ne moremo dobiti te različice, ampak moramo knjigo vzeti, jo preurediti in popraviti. Šele potem jo lahko začnemo uporabljati v smislu, da jo pretvorimo v brajico ali elektronsko obliko, tako da upamo na pomoč tako odločevalcev kot založnikov."

Brailleva pisava še vedno ostaja temeljni kamen za slepe

Čeprav je ta v zadnjih desetletjih dobila veliko konkurenco, še vedno ostaja temeljni kamen za slepe in slabovidne. "Vedeti moramo namreč, da so zdaj dosegljivi računalniki, pametni telefoni in druge naprave. Ampak brajica ostaja tako kot grafična pisava. Ostaja neka osnova. Knjige na papirju se zmeraj berejo kot knjige na papirju. Brailleva pisava in bela palica sta temeljna kamna za držo slepega človeka. Od tu lahko potem osvaja svet," je izpostavil učitelj brajice Janez Mlačnik.