Jeseniška bolnišnica ima objavljene razpise za približno 50 prostih delovnih mest, od tega največ za zdravstveno nego, nekaj pa tudi za zdravnike, zlasti radiologe. Da bi delo lahko normalno potekalo, bi v bolnišnici ob trenutnih 340 potrebovali še 40 medicinskih sester, je povedala vodja službe za organizacijo in kadre v bolnišnici Tatjana Tušar.

Trenutno največ zaposlitev ponujajo za določen čas, saj imajo težave z nadomeščanjem porodniških in daljših bolniških odsotnosti. Te pa so tudi posledica izčrpanosti kadra, zato se v bolnišnici vrtijo v začaranem krogu. Hkrati so pogoste odpovedi, saj sestre raje odhajajo na enako ali celo bolje plačana delovna mesta v ambulante z bistveno boljšimi delovnimi razmerami, brez dela med konci tedna in ponoči.

V urgentnem centru trenutno manjka 10 diplomiranih medicinskih sester, delajo le s 30 zaposlenimi, v delo pa se vključujejo tudi specialistične kirurške ambulante, tako da jih je skupaj 45. Kljub vsemu ne morejo zadostiti standardom. V opazovalnici, kjer bi moralo biti pet sester, tako delajo le štiri, če je kdo odsoten, pa celo le tri in pripravnik ali študent, je pojasnila glavna sestra urgentnega centra Nada Macura Višić in opozorila, da je to res skrajni minimum.

Zaposleni so preobremenjeni in mesečno delajo okoli 40 nadur. "Vendar izplačilo nadurnega dela ljudem ne pomeni več veliko, želijo si predvsem več prostega časa," je poudarila Višić. Dolgoročna rešitev tako ne bi bil le dvig plač. Nujne so sistemske ureditve in povečanje vpisa na srednjih šolah ter fakultetah, za kar je treba narediti te šole privlačnejše, je dodala Tatjana Tušar.

"Sestre so ves čas slabe volje, vidi se, da so utrujene."

Macura Višić upa, da bolniki teh kadrovskih težav ne občutijo. "Verjetno pa opažajo, da so sestre ves čas slabe volje, ni nasmeha in prijaznosti. Vidi se, da so utrujene," je pojasnila. "Tako slabo, kot je zdaj, kar se tiče pomanjkanja kadra, še ni bilo," je opozorila tudi strokovna direktorica bolnišnice Anja Jovanovič Kunstelj in dodala, da žal ne gre le za začasen problem, ampak je ta iz leta v leto večji.

To povzroča težave pri izvajanju programa in zdravstvenih storitev. "Vsakodnevno se pogovarjamo o tem, ali omejevati elektivni program na račun najnujnejših obravnav. Vendar tudi na elektivnem so bolniki s hudimi težavami, ki že dolgo čakajo na obravnavo," je pojasnila Jovanovič Kunstelj in dodala, da imajo podobne težave tudi druge slovenske bolnišnice.

V jeseniški bolnišnici so kadre v preteklosti iskali prek agencij, vendar na trgu kadra preprosto ni, lahko ga le "krademo" drug drugemu, je povedala Tušar. Praktično so izčrpali vse možnosti, zato se zdaj na družbenih omrežjih obračajo na dijake in študente zdravstvene nege. Že dlje časa jim sicer ponujajo tudi štipendije, katerih število praktično ni omejeno, saj je ponudbe vedno več od interesa.

"Ti mladi so za nas zelo dobra naložba," je vlaganje v razvoj prihodnjega kadra pojasnila Tušar. Trenutno štipendirajo devet dijakov in šest študentov. Mesečna štipendija za dijake znaša od 75 do 125 evrov, za študente pa od 160 do 320 evrov, odvisno od ocen. Omogočajo jim tudi opravljanje prakse in interna izobraževanja ter jih želijo čim bolj vključevati v proces dela.
To je tudi za dijake in študente dobrodošlo, saj si naberejo veliko izkušenj. Višić je spomnila, da jim je v času epidemije že priskočilo na pomoč nekaj študentk, ki so se potem vrnile v šolski proces. "Tisti, ki pridejo k nam, so zadovoljni, ker pri nas niso le nekdo, ki bo nekaj nekam nesel ali nekoga nekam peljal, temveč dejansko delajo in so del tima," je poudarila Višić.