Cene zalivk v Sloveniji pri zasebnikih precej nihajo in lahko dostikrat presežejo 100 evrov po kosu. Foto: Reuters
Cene zalivk v Sloveniji pri zasebnikih precej nihajo in lahko dostikrat presežejo 100 evrov po kosu. Foto: Reuters
false
ZZZS sicer ima določene podatke o zobozdravnikih, a so za uporabnika relativno neuporabni. Foto: BoBo
false
Vožnja do Zagreba vam bo vzela okoli dve uri. Foto: BoBo
denar, evro, cent, drobiž
Cene preprostejših zalivk na Hrvaškem stanejo nekaj manj kot 30 evrov. Foto: Pixabay


Iskanje zobozdravnika je bila zame vedno mučna reč. Nikoli ne veš, kateri je zares dober, cene za osnovne storitve, kot je recimo zalivka, pa divje nihajo. Ko sem letos poskusil najti zobozdravnika, pri katerem bi si popravil zlomljene zalivke (te sem si dal pred nekaj leti narediti po 10 evrov na kos v študentski vajalnici na stomatološki kliniki, ki je mimogrede vedno polno zasedena in sem takrat mesto dobil zgolj po srečnem naključju), sem najprej šel na spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Že tu se mi je pojavil manjši glavobol. Najprej ena Excelova tabela z okoli 1.200 vnosi in podatki o tem, koliko pacientov ima posamezni izvajalec in v kolikšni meri dosega splošno povprečje števila pacientov. Delno uporabno. Nato sem našel na spletni strani ZZZS-ja nov seznam izvajalcev, ki ima na prvi pogled več informacij. A takoj ti obrazložitev pove, da navedene cene niso za zavarovance, temveč so namenjene izvajalcem zdravstvenih storitev, ki imajo z ZZZS-jem sklenjeno pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev. Zraven so bili sicer navedeni podatki o čakalnih dobah, a so ti ponekod stari štiri leta in več, čakalne dobe pa nihajo od okoli enega do več mesecev. Kar pa je dodatno nadležno, je, da moraš vsakič, ko želiš pogledati podatke o čakalnih dobah, klikniti najprej na povezavo in nato na povezavo do še ene Excelove tabele in podatke pregledati v tabeli. Pri nevem koliko vnosih samo za območno enoto Ljubljana, absolutno preveč dela.

Nikakršnega sistema torej ni na mestu, ki bi koncesionarje razvrstil po zadovoljstvu uporabnikov, ali cenah storitev, morda po čakalnih dobah ... Na tej točki me je minilo, zato sem uporabil bolj preverjeno metodo –malce sem povprašal v svojem ožjem in širšem krogu poznanstev. Tudi to ni obrodilo kaj prida veliko sadov; nekateri ne jemljejo več novih pacientov, nekje je treba čakati nekaj mesecev, spet drugi računajo 120 evrov za zalivko, tretji 40, a dela ne opravijo dobro …

Žrtvovati je treba kakšen dan
Nato sem spomladi celo prebral oglasno pošto ene od naših zavarovalnic, ki ponuja neko dodatno zavarovanje za zobozdravstvene storitve s pogodbenim partnerjem iz Zagreba. Ker sem že slišal, da so storitve na povsem uglednih zasebnih hrvaških klinikah poceni in kakovostne, sem se odločil malce pobrskati na spletu in preveriti njihovega pogodbenega partnerja. Na prvi pogled so se mi zdeli zelo profesionalni, in ker predvidevam, da zavarovalnica ni sklenila pogodbe z izvajalcem, ki bi slabo opravljal svoje delo, saj bi jih to stalo kar nekaj premij, sem se odločil, da stopim v stik z njimi.

Vse je potem steklo zelo gladko. Ker imajo posebni klicni center v Ljubljani za stranke iz Slovenije, je vsa komunikacija, po telefonu in po elektronski pošti, potekala v slovenščini. Takoj smo se dogovorili za datum, odgovorili so mi na vsa vprašanja o ceni storitev in poslali tudi povezave na cenik. Na termin sem sicer moral počakati dober mesec, a če sem že toliko časa čakal z zlomljenimi zalivkami, sem bil pripravljen potrpeti še en mesec.

Če se odločite za takšno potezo, potem si boste morali vzeti en cel prost dan. Jaz sem imel termin ob 14. uri, vožnja do Zagreba z avtomobilom pa traja okoli dve uri, pri čemer je treba vzeti v zakup še morebiten zastoj na Obrežju in gnečo na cestah v mestu.

Cena? Ceneje kot pri nas.
In kakšna je bila moja osebna izkušnja pri izvajalcu? Klinika je zelo lepo urejena s sodobnimi napravami in mlado ekipo. Odnos je bil ves čas povsem profesionalen, osebje pa zelo ustrežljivo, čeprav so neprestani nasmeški delovali nekoliko izumetničeno. Ampak, v redu, veliko bolje kot naveličanost in zagrenjenost v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu.

Vse skupaj, s slikanjem ortopana in izdelavo štirih zalivk, mi je vzelo slabi dve uri in me olajšalo za 150 evrov. No, 160, ker je bil menjalni tečaj na bankomatu očitno dokaj neugoden, k temu pa je treba prišteti še dobrih 30 evrov za gorivo, se pravi slabih 200 evrov. Približno toliko bi odštel tudi v Sloveniji, če bi mi uspelo najti zobozdravnika, ki bi mi zalivke izdelal po 40 evrov za kos. Na moje vprašanje, ali dajo tudi kakšno garancijo za svoje delo, so mi odgovorili, da ni neke izrecne garancije, a če bi se mi v kakšne pol leta zalivka zlomila, naj pridem nazaj, in mi bodo naredili novo zastonj. Zdaj bo torej treba počakati in videti, a trenutno pripomb na opravljeno delo nimam.

Pozanimajte se, ali lahko dobite povrnjen denar nazaj
Ker mi za zdravstveno zavarovanje od plače odtegnejo kar zajeten del, me je zanimalo, ali sem upravičen tudi do povračila stroškov za zdravljenje v tujini. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 44. členu določa primere, v katerih ste do takšnega povračila upravičeni. Ob prebiranju zakona mi je postalo jasno, da se za denar lahko obrišem pod nosom, ker nisem niti izčrpal vseh možnosti v Sloveniji, niti nisem predolgo čakal, niti nisem dobil napotnice specialista. Pa še nekaj drugih razlogov navaja zakon. Kljub temu sem na ZZZS poslal vprašanje, ali sem do povračila upravičen. Ko odgovora v treh dneh nisem dobil, sem na zavod še poklical, kjer so mi dejali, da sicer lahko oddam vlogo, a da je zelo velika verjetnost, da povračila ne bom dobil, zato se nisem niti spustil v vrtinec naše birokracije. Nato sem dobil še odgovor po elektronski pošti, da bi bil do povračila upravičen zgolj v enem izmed prej omenjenih primerov.

Če ste torej v podobnem položaju, kot sem bil jaz, se vam torej splača malce pogledati čez mejo. S finančne perspektive gledano, kaj dosti na slabšem ne boste, boste pa verjetno prihranili kar nekaj živcev in časa.