Splošna bolnišnica Jesenice je navedla, da so leta 2001 zaposlili prvo socialno delavko, ki je skušala povezovati vse deležnike pomoči starejšim v okviru zdravstva, socialnega varstva in primarne družine. Ker je potreb vse več, imajo danes v bolnišnici dve socialni delavki, poleg tega pa pomoč nudijo še koordinatorice zdravstvene obravnave, ki skrbijo, da bi bili bolniki, ko končajo bolnišnično obravnavo, ustrezno oskrbljeni v domači oskrbi ali v enem od socialnovarstvenih zavodov.

Pri tem se spopadajo z vrsto izzivov. Svojci in družba nasploh menijo, da bodo težje odpustljivi bolniki, ki so običajno starejši, po končanem zdravljenju v bolnišnici neposredno nameščeni v institucionalno varstvo. Vendar so domovi za starejše polno zasedeni, čakalna doba za sprejem pa je zelo dolga. Zaradi kadrovske stiske so nekateri domovi celo zaprti za sprejeme. Mlajši od 65 let pa do nastanitve v dom starejših niti niso upravičeni.

Ko namestitev v dom ni mogoča, svojcem predlagajo pomoč na domu. Vendar so tudi čakalne dobe za izvajanje pomoči na domu predolge, na prvi obisk socialne oskrbovalke se lahko čaka tudi več mesecev. Poleg tega socialna oskrbovalka izvaja le nego, ne pa tudi terapije. Cena in dostopnost pomoči na domu sta sicer močno odvisni od občine stalnega prebivališča. V jeseniški bolnišnici ugotavljajo, da imajo zelo dobro mrežo pomoči vzpostavljeno v Bohinju in občinah, ki jih pokriva jeseniški dom starostnikov.

Opažajo, da se šele ob hospitalizaciji bolnika začne urejanje določenih pravic, ki bi jih bilo treba urediti že prej. "Pravočasna priprava na starost bi bila zagotovo veliko prijaznejša in manj stresna, kot da se o ustrezni pomoči in oskrbi pogovarjamo šele takrat, ko nas doletijo še dodatne ovire, kot so bolezen ali izguba," so opozorili v bolnišnici in dodali, da se odgovornost za urejanje oskrbe po odpustu prelaga na institucije.

"Po mnenju v družbi smo kot bolnišnica dolžni bolnika zadržati, dokler nima urejene primerne oskrbe doma ali namestitve v institucionalno varstvo, kar je v današnjem času nemogoče izvesti," so opozorili. S podaljševanjem hospitalizacije takšnih bolnikov izgubljajo prepotreben prostor za zdravljenje akutnih bolezni.

Okrepitev pomoči na domu

Zato bolnišnica predlaga okrepitev pomoči na domu, ne le s povečanjem števila socialnih oskrbovalk, ki jih prav tako primanjkuje, temveč tudi z zaposlovanjem medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov. Zakon o dolgotrajno oskrbi to sicer predvideva, vendar so te storitve potrebne takoj, so opozorili v bolnišnici.

Menijo, da bi občani potrebovali tudi več informacij o tem, kaj jim občina oziroma različna društva nudijo in na koga se v določenih situacijah lahko obrnejo. Pomoč starejšim pri urejanju pravic bi lahko nudili tudi v centrih za socialno delo in zdravstvenih domovih. Predvsem pa bi bilo treba o starosti govoriti in ozaveščati širšo javnost ter poskrbeti, da bi se ljudje nanjo pripravili, menijo v jeseniški bolnišnici.

Župani občin zgornje Gorenjske so se na koordinaciji strinjali, da bodo tej temi v prihodnje posvetili več pozornosti in po svojih najboljših močeh informirali občane o potrebnih korakih in stikih ob bolnikovem odpustu, ki bodo v veliko pomoč bolniku, družinskim članom in tudi bolnišnici.