V Anketi o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog je sodelovalo več kot sedem tisoč prebivalcev, starih od 15 do 64 let. Kar 15,8 odstotka Slovencev je uporabilo torej marihuano in hašiš, kokain je uporabilo 2,1 odstotka anketirancev, kolikor jih je uporabilo tudi ekstazi. LSD je uporabilo en odstotek anketirancev, amfetamine in heroin pa manj kot odstotek ljudi.

Več drog hkrati je ob eni priložnosti uporabilo kar 6,4 odstotka ljudi, kar je značilno za mlajše uporabnike kakor tudi uporaba drog v kombinaciji s pitjem alkohola, je dejala Romana Štokelj z IVZ-ja.

V letu 2011 narašča uporaba drog
V letu 2011 narašča uporaba vseh drog (razen heroina) v primerjavi z letom prej. Je pa značilnost Slovenije in drugih evropskih držav upad uporabe heroina med odvisniki, kar je posledica ogromnih finančnih in drugih vložkov predvsem Američanov in drugih, ki so navzoči v Afganistanu, ki pa je (bil) glavni vir heroina, je pojasnil Milan Krek z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

Slovenija pod evropskim povprečjem glede uporabe
Med deležem ljudi, ki poiščejo pomoč, je največ uporabnikov marihuane, število rastlinjakov, ki jih najde in uniči policija, bo kmalu naraslo čez 60, je dejal Krek. Primerjava z Evropsko unijo pokaže, da je razširjenost uporabe marihuane in drugih drog nižja od evropskega povprečja. Je pa zaradi prevelikega odmerka mamil v Sloveniji v letu 2011 umrlo 24 ljudi.

Za uvedbo sterilnega pribora
Krek poziva k uvedbi sterilnega pribora v zaporih, kjer je visok delež HIV pozitivnih, kar je tvegano področje tudi za razširitev hepatitisa B. Takšno ureditev poznajo v Luksemburgu, Nemčiji, Španiji in drugod.

Uporabnik drog je brezposeln, živi pri starših ali je brezdomec
Ines Kvaternik z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper je izpostavila, da je med uporabniki programov zmanjševanja škode zelo pogosta uporaba več kot ene droge hkrati.

Heroin uporablja 61 odstotkov, kokain 60 odstotkov, 62 odstotkov konopljo, 30 odstotkov pa sintetične droge. V tej anketi je sodelovalo 204 uporabnikov, od katerih je kar 60 odstotkov brezposelnih, 40 odstotkov jih živi pri starših. Posebej skrb vzbujajoč je podatek, da je med temi uporabniki kar osem odstotkov brezdomcev.

Razmišljati je treba o zavetiščih in varnih sobah
"Glede na naraščajočo krizo in krčenje socialnih pravic je pričakovati poslabšanje in na trend se je treba odzvati," je pozvala Kvaternikova, saj so prav ti uporabniki drog podvrženi tveganim situacijam zaradi slabega ravnanja z zavrženimi iglami ali neuporabe kondomov pri spolnosti. "Treba je razmišljati o zavetiščih, stanovanjskih skupnostih in varnih sobah za iniciranje," opozarja.

Raste poraba pomirjeval in uspaval
Samo Novakovič iz društva SVIT, ki združuje uporabnike drog z iniciranjem v povprečju starih 37 let, ugotavlja, da je v porastu uporaba zdravil na recept, uspaval in pomirjeval, kar je še bolj škodljivo. Opozarja tudi na bele lise v zakonodaji, ki denimo uporabnikom dovoljuje iniciranje, nimajo pa možnosti tega storiti v varnih prostorih.

Slovenija deset milijonov, Irska pa 210
Slovenija je letu 2011 za reševanje problematike na področju prepovedanih drog namenila slabih 10,5 milijona evra (v nasprotju z denimo Irsko, kjer ta znesek znaša 210 milijonov), znesek prvič vsebuje tudi finančna sredstva, ki jih za to namenjajo mestne občine.

Krek je vse župane pozval, da začnejo ali povečajo financiranje programov na tem področju. Največ uporabnikov drog je še vedno v obalno-kraški regiji.

Po programih krožijo isti uporabniki
Predstavniki IVZ-ja in ZZV-ja Koper so z anketo ugotovili tudi, da večina uporabnikov (85 odstotkov), ki sodelujejo v zdravstvenih ali socialnih programih proti odvisnosti, po njih le "kroži" oziroma so v njih eni in isti ljudje. Sklepajo, da je treba programe programe prilagoditi dejanskim, različnim potrebam, predvsem pa vanje pritegniti mlade uživalce, ki jih v obstoječih programih tako rekoč ni.