Strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer je dejala, da o odhodu dveh zdravnikov nima uradnih podatkov, posredno pa je potrdila njun odhod. A zatrdila, da ni posledica slabih odnosov. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je dejala, da ni seznanjena z informacijami o odhodu dveh kirurgov, ki sta se izobraževala v programu otroške srčne kirurgije. Informacija jo je pretresla, je priznala v prvem odzivu in se zbala, da je v tem primeru vprašanje o prihodnosti tega programa v Sloveniji nadvse resno.

Slabi medsebojni odnosi
Po poročanju POP TV sta kirurga, ki sta se v programu izobraževala za otroška srčna kirurga, kot glavni razlog za odhod navedla slabe medosebne odnose, saj da otroškim kardiologom ne zaupata več in da z njimi ne moreta več sodelovati. Njuni nadrejeni so ju poskušali že večkrat prepričati, naj ostaneta, a sta postavila pogoj - bodisi bosta ostala v UKC-ju in operirala odrasle bolnike ali pa bosta odšla iz bolnišnice, saj v programu otroške srčne kirurgije ne želita več sodelovati.

Pfeiferjeva je po seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer so razpravljali prav o stanju na področju otroške kardiologije na UKC Ljubljana, dejala, da so odnosi na kardiološkem oddelku pediatrične klinike sedaj homogeni in delajo timsko, saj ni več motečih ljudi.

Tako po njenih navedbah tudi ne drži, da se otroški kirurgi, ki sodelujejo v programu otroške kirurgije, s kardiologi ne razumejo. Kot je dejala, je bila na več sestankih, kjer so sodelovali tudi kirurgi in kardiologi, in je bilo videti, da bolje sodelujejo. Ni bilo trenj in prepirov, je dodala.

"Ne razumem, da bi bil nesporazum s kardiologi razlog za odstop, kot pravite, teh bodočih srčnih kirurgov iz Ljubljane," je dejala. Čeprav Pfeiferjeva, kot trdi, o odstopih uradno ni obveščena, pa je dejala, da je danes prejela SMS, "v katerem so mi tisti, ki so govorili s konkretnim kirurgom, ki je najbolj napredoval v poučevanju, dejali, da to ni razlog". "Pač pa da je razlog, da se v tem času, ko je tri leta delal v programu, ni uspel dovolj izobraziti, ker mu očitno nismo dali dovolj priložnosti," je dodala.

V pomoč prihajajo Čehi
Na vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost programa, je dejala, da so podpisali pogodbo s praškim centrom za otroško srčno kirurgijo. Tako je prvi pediatrični srčni kirurg od ponedeljka že v UKC-ju in se je po njenih navedbah vklopil v delo. Prihodnji teden pride izkušen kirurg, ki bo izvajal operacije.

Predlog novega programa je, da bodo kirurgi tukaj ves teden. Pfeiferjeva verjame, "da se bo naš otroški srčni kirurg še udejstvoval v tem programu in si bo morda premislil, ko bo videl, da sedaj program poteka varno, bolje organizirano".

Tudi strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko upa, da si bosta kirurga premislila in vendarle nadaljevala sodelovanje v programu, "ko bo prišlo do teh sprememb in ko se bo stanje s pogodbeno ustanovo začelo konsolidirati".

Program sicer po njegovih besedah mora iti naprej. S podpisom pogodbe s centrom v Pragi pa so poskrbeli za otroke, da bodo operirani in obravnavani, kot je bilo doslej, je dodal. Cilj tega, da so poiskali partnerja in podpisali pogodbo, je po njegovih navedbah ravno v tem, da nestabilnosti, do "katerih prihaja morda zaradi nekih personalnih zadev, lahko z njimi kompenziramo".

Navedb kirurgov, da odhajata zaradi slabih odnosov, Veselko ni želel komentirati, "ker ne bi rad prilival olja na ogenj". Zatrdil je, da se trudijo urejati zadevo, a je ne morejo urediti sami, ampak potrebujejo podporo javnosti, ministrstva in drugih.

Na komentar, da je sedem kirurgov že odšlo iz tega programa, je odvrnil, da je to bilo v dolgih letih, od tega je bilo nekaj tujcev. "Seveda, če ne bi bilo problema, ga ne bi bilo treba reševati," se je strinjal.

Strokovna direktorica pediatrične klinike Anamarija Meglič je po odboru dejala, da ne trdi, da je na pediatrični kliniki vse v redu. "Pravim samo, da se trudimo," je dodala in poudarila, da klinika v zadnjih dveh mesecih deluje drugače kot prej.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno določene ljudi v programu zamenjati, če niso kompatibilni, pa je odgovorila: "Vaše vprašanje je postavljeno tako, da lahko odgovorim, da ja. Smiselno je narediti tako, da program gladko deluje." Ob tem se je strinjala, da tega doslej ni uspelo rešiti še nikomur.

Razprava na seji parlamentarnega odbora
Na odboru DZ-ja za zdravstvo so znova razpravljali o stanju na področju otroške srčne kirurgije. Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marija Pfeifer je poudarila, da so otroci njihova prva skrb. Primeri neustreznega zdravljenja so se po njenih zagotovilih zgodili v preteklosti, letos pa da ni bilo v otroški srčni kirurgiji nobenega zapleta ali spodrsljaja.

Po njenem mnenju je bilo poročilo o varnostni analizi smrti 37 dni starega dojenčka iz leta 2015, ki je v medije prišlo konec avgusta, del medijskega gibanja, "ker so morali preusmeriti pozornost drugam in prikazati, da so razmere na pediatriji katastrofalne". Pravi razlog za te zgodbe pa vidi v borbah dveh sil, novih in starih na programu.

Generalni direktor UKC-ja Andraž Kopač je dodal, da podatki o smrtnosti v programu otroške srčne kirurgije kažejo na to, da se stanje v programu izboljšuje.

Megličeva: Novinarji zlorabljajo starše
Tudi strokovna direktorica pediatrične klinike Anamarija Meglič je s prstom pokazala na novinarje, češ da zlorabljajo starše, ki pred kamero govorijo o svoji stiski zaradi bolezni otroka. Priznala je, da so bile storjene napake in da je bilo slabo medsebojno razumevanje zaradi pomanjkanja zdravnikov. "A pod medijskim pogromom je izredno težko delati. Vse to, kar se v medijih odvija proti nam, neposredno škoduje zdravljenju otrok in ovira naše delo v izboljševanju razmer."

Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec, ki je tudi predlagal sklic seje, je ob tem vprašal, ali je problem medijsko poročanje o nepravilnostih na pediatriji ali so problem nepravilnosti. Sicer pa Vrtovec meni, da je za stanje na otroški kardiologiji kriva ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je imenovala svet UKC in vodstvo.

Tudi poslanec SDS-a Marjan Pojbič meni, da mediji niso krivi za škodo v slovenskem zdravstvu, pač pa težava to, da se v zdravstvu želijo nepravilnosti skriti.

Poslanec SMC-ja Jani Möderdorfer je pozval, naj se vodstvo UKC-ja ne izgovarja na novinarje. "Ta duh, ki je ušel iz skrinjice, ste ustvarili vi na pediatriji. Vodstvo UKC-ja pa se ni znalo odzvati in je še prililo olje na ogenj," je dodal in izrazil prepričanje, da niti svet UKC-ja ni opravil svoje naloge.

Poslanka Alenka Bratušek pa je opozorila, da je za razmere v zdravstvu odgovorna vlada. To, da zdravniki razpravljajo prek medijev o napačnih zdravljenjih in diagnozah, se ne bi smelo dogajati, pač pa bi morali to rešiti za zaprtimi vrati znotraj UKC-ja.

Poslanec DeSUS-a in predsednik odbora Tomaž Gantar je prepričan, da je treba v ta problem "ostro zarezati, ga prekiniti in začeti delati drugače". Opozoril je, da je kot minister za zdravje poslušal enaka zagotovila od tedanjega vodstva UKC-ja, da je s programom otroške kardiologije vse v redu, pa danes vidimo, da ni tako.

Po mnenju poslanke SD-ja Bojane Muršič je bilo ministrstvo za zdravje predolgo potrpežljivo, zato je del odgovornosti za stanje na otroški kardiologiji tudi na ministrstvu. Izjavo Pfeiferjeve o boju med starim in novim vodstvom pa je označila za neprimerno.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je dejala, da se ministrstvo ne otepa odgovornosti, ukrepa pa v skladu s svojimi pristojnostmi.

Odbor je sprejel sklep, s katerim ministrstvu za zdravje predlaga, naj v enem mesecu poroča o ukrepih za ureditev razmer v službi za kardiologijo pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Še pred razpravo o kardiologiji pa je imel odbor DZ-ja za zdravje še eno, ločeno sejo, in sicer na temo poročila računskega sodišča o zdravstvu.
Računsko sodišče: Upravljanje neučinkovito
Parlamentarni odbor za zdravstvo se je seznanil z revizijo Računskega sodišča, ki je ugotovilo, da je bilo ministrstvo za zdravje od leta 1992 neučinkovito na področju organiziranosti in kadrovske pokritosti zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene mreže.

Po ugotovitvah Računskega sodišča ministrstvo za zdravje med leti 1992 in 2016 ni vedno dosledno izvajalo svojih pristojnosti pri določanju javne zdravstvene mreže. Miroslav Kranjc z Računskega sodišča je na seji odbora opozoril, da je ministrstvo v preteklosti podeljevalo koncesije na nedosleden, neprimerljiv in netransparenten način. Koncesij na sekundarni ravni niso podeljevali glede na potrebe po zdravstvenih storitvah, opozoril je tudi na neustrezne in pomanjkljive evidence, ki bi ministrstvu omogočale pregled nad urejenostjo oz. organiziranostjo javne zdravstvene mreže.

Podelitve koncesije na podlagi javnega razpisa se je ministrstvo prvič lotilo šele leta 2016, pred tem pa ni omogočilo konkurenčnosti med zainteresiranimi zasebnimi izvajalci. Poleg tega je Računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo nima pregleda nad izkoriščenostjo zdravstvenega kadra.

Gantar se ne strinja
Ugotovitvam v poročilu je na današnji seji ugovarjalo več nekdanjih ministrov za zdravje, med drugim tudi Gantar, ki zdaj vodi odbor DZ-ja. "Nobene strokovne podlage nimate, da bi lahko trdili, da ministrstvo za zdravje ni bilo učinkovito v preteklih 24 letih," je poudaril Gantar, ki je vodil ministrstvo med februarjem 2012 in decembrom 2013.

Slovenija ima glede na vložena sredstva in opravljene storitve zelo učinkovito zdravstvo. In takšna učinkovitost sistema po njegovih besedah "ni kar tako, sama od sebe," in ker bi bilo ministrstvo neučinkovito, je dejal.

"Ministri za zdravje smo sproti delali in prilagajali ter reševali probleme v danem trenutku. Upam si trditi, da smo to delali dokaj uspešno. Ni pa delo na ministrstvu idealno - ni bilo in niti ni še danes," je dejal. Poudaril je, da koncesije v preteklosti niso bile "šenkane prek palca". "Če bi kdo iz pravne službe rekel, da je treba narediti razpis za koncesijo, bi ga naredili," je dejal.

Koncesije "oprte na podlagah"
Zofija Mazej Kukovič, ki je ministrstvo vodila med septembrom 2007 in novembrom 2008, je dejala, da so v njenem času evidentirali podelitev vseh koncesij. Zavrnila je tezo, da so koncesije podeljevali brez podlage, ter poudarila, da so bile podelitve vseh 16 ali 20 koncesij na sekundarni ravni oprte na podlagah, ki so jih pridobivali pri ustvarjanju resolucije.

Tudi njen predhodnik na tem mestu Andrej Bručan, ki je zdravstveni resor vodil med decembrom 2004 in septembrom 2007, je poudaril, da so v njegovem obdobju podeljevali koncesije na podlagi veljavne zakonodaje, ki pa ni zahtevala razpisa. Priznal je, da je bilo ravno v njegovem obdobju podeljenih največ koncesij, saj "podeljevanja nisem zaviral".

Spregovoril pa je tudi o znani noči v letu 2006, ko je bilo po njegovih navedbah podeljenih 36 koncesij. Kot je dejal, je bila množična podelitev koncesij tiste noči posledica blokade oz. sabotaže na ministrstvu, saj so določeni ljudje podelitev prej onemogočali.

Video 1: Seja o poročilu računskega sodišča