Od leve proti desni: Faik Ajdarević, Ana Žličar, Martina Vrankar in Miki Vlahovič. Foto: DOBS
Od leve proti desni: Faik Ajdarević, Ana Žličar, Martina Vrankar in Miki Vlahovič. Foto: DOBS

Predsednica društva Ana Žličar je poudarila, da so kampanjo ustvarili z namenom opozarjanja kadilcev na simptome pljučnega raka in pomen zgodnjega odkrivanja, ki bistveno poveča možnosti preživetja.

Hkrati želijo subtilno poudariti, da opustitev kajenja zmanjša tveganje za nastanek bolezni, je pojasnila v uvodnem nagovoru na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kampanja letos nagovarja najbolj ogrožene kadilce, starejše od 40 let, na podoben način, kot so jih v letih, ko so začenjali kaditi.

"Takrat je bilo kajenje predstavljeno kot nekaj privlačnega, zato smo zasnovali oglase v obliki stripa in animiranega filma, v katerem namesto privlačnosti kajenja predstavljamo simptome pljučnega raka in kadilce pozivamo, naj v primeru simptomov obiščejo zdravnika, v vsakem primeru pa razmislijo o opustitvi kajenja," je idejno zasnovo kampanje razložila Žličar.

Izkušnja prebolevanja pljučnega raka

Faik Ajdarović, član DOBS-a, ki mu je bil diagnosticiran pljučni rak pri 59 letih po več
kot dveh desetletjih kajenja, je svojo izkušnjo delil kot opozorilo o nevarnosti te bolezni.
Diagnoza je bila postavljena prepozno, bolezen pa je že močno napredovala. Podporo in
moč za nadaljevanje je Ajdarović našel prav v društvu DOBS, kjer je prejel psihološko pomoč
in podporo drugih bolnikov. Ajdarović opozarja, da je redna kontrola po okrevanju ključna,
saj se pljučni rak lahko ponovi, simptomi pa so lahko subtilni. "Včasih je težko prepoznati
resnost simptomov, a takojšnji odziv in pregled lahko bistveno vplivata na izid
zdravljenja," poudarja Ajdarović in spodbuja vse, ki so v dvomih, da poiščejo zdravniško
pomoč.

Kar 85 odstotkov pljučnega raka, ki ima najvišjo smrtnost, povzroči kajenje. Foto: Reuters
Kar 85 odstotkov pljučnega raka, ki ima najvišjo smrtnost, povzroči kajenje. Foto: Reuters

"Življenje brez cigaret polnejše in zdravo"

Kantavtor Miki Vlahovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti prenehal kaditi, je na dogodku spregovoril o svoji izkušnji in motivaciji za opustitev te razvade. Kajenje je opustil, ko je opazil, da mu škoduje, vendar pravi, da odločitev ni bila lahka. S svojo zgodbo želi spodbuditi druge, naj razmislijo o svojem zdravju. "Kadil sem skoraj desetletje, dokler se nisem nekega jutra zavedel, da ta navada resnično škodi mojemu zdravju. Ko sem se enkrat odločil za prenehanje, sem pri tem vztrajal in želim s svojo zgodbo opogumiti druge, da storijo enako. Verjamem, da je prenehanje kajenja lahko težko, vendar je vredno vsak trud, saj je življenje
brez cigaret polnejše in zdravo," pravi.

Glavni dejavnik tveganja je kajenje

Zdravnica Martina Vrankar, ki zdravi pljučnega raka, je predstavila epidemiološke podatke in poudarila, da je pljučni rak velika in pomembna javnozdravstvena težava v Sloveniji in po svetu. "Vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli 1600 ljudi, od tega jih 1200 umre. Pljučni rak je tretji najpogostejši rak, vendar z najvišjo smrtnostjo," je poudarila.

Čeprav pojavnost pljučnega raka pri moških ostaja stabilna, pri ženskah v zadnjih letih narašča. V zadnjem desetletju vsako leto zboli šest odstotkov več žensk. Kot glavni dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je izpostavila kajenje. "Kar 85 odstotkov primerov pljučnega raka lahko pripišemo kajenju. Tako je tudi porast pojavnosti raka pri ženskah povezan z začetkom množičnega kajenja pri ženskah," je dodala.

"Množično kajenje se je z zamikom začelo pred tremi, štirimi desetletji in to se odraža na številu zbolelih danes. Pričakujemo, da bo pojavnost raka pri ženskah še naraščala," je razložila.

Tudi pasivno kajenje povečuje tveganje

Pasivno kajenje prav tako povečuje tveganje za nastanek bolezni, in sicer za okoli 20 odstotkov.

Po besedah Vrankar ostaja zgodnje odkrivanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje. "Petletno preživetje bolnikov, pri katerih odkrijemo pljučnega raka v zgodnjih fazah, presega 60 odstotkov, medtem ko je pri bolnikih z metastatsko boleznijo manj kot pet odstotkov," je pojasnila. Simptomi so kašelj, težko dihanje, bolečine v prsnem košu in nenamerno hujšanje. Nanje je treba biti pozoren, in če trajajo dlje kot tri tedne, se je treba posvetovati z zdravnikom, je še dodala.

Za konec je Vrankar poudarila, da vidi izboljšave na tem področju v ozaveščanju otrok že zelo zgodaj v osnovni šoli o nevarnostih, škodljivostih kajenja, in ne v zakonskih omejitvah uporabe tobačnih izdelkov.