Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je število samomorov od leta 2000 padlo s 588 letno na lanskih 416. Stopnja samomorilnosti je še vedno veliko bolj prisotna med moškimi, saj je bilo od 416 oseb, ki so si lani vzele življenje, kar 336 moških.

Samomorilnost je tradicionalno še vedno večja v severovzhodnih delih države, največja pa je bila v zdravstvenih regijah Celje, Ravne in Maribor. Najmanj problematične so jugozahodne regije, a tudi v najbolj ogroženih regijah se pogostost samomorov manjša, kar je posledica močne preventivne dejavnosti, je pojasnila Saška Roškar z IVZ-ja.

Kljub upadu je Slovenija še vedno med evropskimi državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti. Medtem ko evropska stopnja za umrljivost zaradi samomora v povprečju znaša 9,62 (število samomorov na 100.000 prebivalcev), je v Sloveniji 16,65 v starostni skupini do 64. leta.
Precej slabša slika je v starostni skupini nad 65 let, kjer omenjena stopnja znaša 35,3. V prvi skupini sicer »prednjači« Litva, v drugi pa Črna gora (30,65 oz. 47,1).

Tudi inštitut za preučevanje samomora
Letos je bil v okviru Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede ustanovljen tudi Slovenski center za raziskovanje samomora, ki se bo kmalu preimenoval v Inštitut Andreja Marušiča, ki ga bo vodil priznani svetovni raziskovalec samomorilnosti iz Avstralije, Diego de Leo.

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 10. septembra bodo v društvu Ozare ta dan ob 19. uri obeležili s prižiganjem svečk na Kongresnem trgu, kjer bodo prižgali 416 sveč – 336 za moške in 80 za ženske, ki so si lani vzeli življenje.