
Konec preteklega tedna so primarni pediatri na predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra naslovili odprto pismo, v katerem so opozorili na vse slabše razmere na področju primarne pediatrije. Ob tem so pozvali k reševanju celotne primarne ravni zdravstva.
Predsednica sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva Katja Dejak Gornik je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo opozorila na nesorazmerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, kar pomeni, da pediatri ponekod skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah.
Neenakomerne obremenitve po državi
Po njenih besedah so najbolj prizadeta ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe z ustreznimi ukrepi. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.
Nič kaj spodbudna ni niti starostna struktura pediatrov, saj jih je 116 starejših od 65 let. "Kmalu bomo ostali brez pediatrov," je zatrdila Dejak Gornikova in opomnila tudi na vrzel pri specializacijah v zadnjih letih.
Zdravnik je poklicanost. Nihče od nas ne nažene bolnika ali ne pomaga v stiski in ne verjamem, da bo kdo že opredeljene bolnike kar odklonil. Ni pa prav, če se naš etični pogon izkorišča nam v škodo.
Želijo si spremembo poteka specializacije, tako da bi specializanti ves čas ohranjali stik s primarno ravnjo. Sistem specializacije je zdaj namreč organiziran tako, da večina specializantov najprej kroži na primariju, nato pa na višjih ravneh, kjer se po izkušnjah Dejak Gornikove običajno tudi ustalijo in ostanejo. Ocenila je, da mlade od primarne ravni odvrne tudi način dela, ki ga spoznajo na kroženju.
Prepričana je, da bi mlade za izbiro specializacije iz pediatrije lahko motivirali tudi z možnostjo raziskovanja na primariju, kar pa zaradi trenutnih obremenitev ni mogoče. "Če bi videli izzive, bi bilo veliko bolj zanimivo za mlade," je ocenila.
Primarni pediatri za zdaj niso sledili nekaterim kolegom družinskim zdravnikom, ki so napovedali kolektivne odpovedi, a tudi to ni izključeno. "Mi si tega ne želimo, to ni naš cilj," je ob tem poudarila Dejak Gornikova.
Ko otrok odraste, pride k družinskemu zdravniku
Pediatrinja in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant je poudarila, da težav v pediatriji in družinski medicini nima smisla reševati ločeno. Otroci namreč odrastejo in se preselijo iz ambulant pediatra k družinskim zdravnikom. Opomnila je, da je iniciativa Mladi zdravniki Slovenije že dlje opozarjala, da bo prišlo do takih razmer. "Gre za slabo vodenje, načrtovanje, organizacijo," je ocenila. Že pred leti bi morala biti oblikovana primarna mreža z razporeditvijo pediatrov in pri njih opredeljenih bolnikov ter uvedeni kakovostni in strokovni standardi in normativi.

Ob tem je bila kritična do politike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki po njenih besedah zdravnikom na primarni ravni jemlje avtonomijo in kredibilnost. Ostra je bila tudi do zdravstvene zakonodaje: zakona o zdravilih in zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejete v prejšnjem mandatu.
Prepričana je, da bi lahko nekaj ukrepov za umiritev stanja uresničili hitro. Med takimi so sprememba splošnega dogovora glede opredeljevanja novih bolnikov za letos in sprejem ustreznega aneksa, prenos birokratskih obremenitev z zdravnikov na administratorje, prenos določenih kompetenc na medicinsko sestro. Nekoliko zamudnejša, a še vedno dokaj hitra bi lahko bila tudi sprememba zakonodaje, ki mladim zdravnikom tri leta po specializaciji ne dopušča samostojnega opravljanja dela.
Da neopredeljeni bolniki ne bi ostali brez zdravnika, pa predlaga vpeljavo triažnega - dežurnega zdravnika za neurgentne primere v zavodu, ki bi skrbel za njih. "Bolniki ne smejo ostati brez zdravstvene oskrbe. Ni pa rešitev, da bo na papirju vse dostopno, v realnosti pa ne. Zato je treba najti rešitev," je dejala.
"Zdravnik je poklicanost. Nihče od nas ne nažene bolnika ali ne pomaga v stiski in ne verjamem, da bo kdo že opredeljene bolnike kar odklonil. Ni pa prav, če se naš etični pogon izkorišča nam v škodo," je opomnila Bregantova in dodala, da se na nujno reformo zdravstva čaka že nespodobno dolgo.
Aprilski podatki o povprečnem številu glavarinskih količnikov in številu opredeljenih bolnikov na tim v ambulantah otroških in šolskih dispanzerjev po posameznih izpostavah ZZZS-ja.
izpostava - količniki - št. opredeljenih --------------------------------------------------
Tržič 4160,79 - 3242
Šmarje pri Jelšah 3570,81- 2793
Ravne na Koroškem 3146,80 - 2620
Ajdovščina 3142,46 - 2588
Sevnica 3070,12 - 2392
Ptuj 3029,63 - 2630
Nova Gorica 2862,42 - 2259
Slovenska Bistrica 2728,27 - 2179
Radovljica 2710,49 - 2189
Slovenske Konjice 2691,70 - 2220
Kamnik 2596,98 - 2217
Postojna 2582,23 - 1930
Žalec 2547,52 - 2004
Hrastnik 2539,80 - 2019
Sežana 2520,32 - 1907
Slovenj Gradec 2498,80 - 2054
Trebnje 2493,11 - 1809
Piran 2488,94 - 2183
Radlje ob Dravi 2473,92 - 1849
Kranj 2464,05 - 1888
Vrhnika 2462,41 - 1878
Škofja Loka 2429,71 - 1871
Ribnica 2424,79 - 1955
Domžale 2418,20 - 1891
Lenart 2414,04 - 1877
Mozirje 2395,91 - 1797
Metlika 2387,79 - 2002
Ilirska Bistrica 2287,31 - 1964
Ormož 2259,27 - 2035
Ljubljana 2225,76 - 1841
Krško 2211,46 - 1683
Tolmin 2208,64 - 1734
Velenje 2205,64 - 1738
Koper 2183,37 - 1858
Celje 2175,49 - 1723
Jesenice 2160,27 - 1682
Cerknica 2130,69 - 1688
Brežice 2126,78 - 1601
Črnomelj 2079,02 - 1567
Novo mesto 2073,57 - 1546
Grosuplje 2022,05 - 1539
Murska Sobota 2019,85 - 1672
Idrija 1992,92 - 1694
Maribor 1869,11 - 1465
Kočevje 1836,39 - 1333
Izola 1804,16 - 1466
Laško 1744,35 - 1338
Logatec 1743,86 - 1274
Šentjur 1733,63 - 1081
Gornja Radgona 1675,98 - 1325
Litija 1567,55 - 1206
Lendava 1236,04 - 1102
Ljutomer 1231,65 - 1006
Zagorje 1208,88 - 942
Trbovlje 1137,86 - 963
--------------------------------------------------
povprečje 2236,44 - 1792
Vir: ZZZS
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje