Po dogovoru o dvigu plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu novembra lani je zdravniška zbornica razglasila rdeči alarm in opozorila, da so v nekaj urah dobili več kot 70 prošenj za potrdilo o dobrem imenu, pri vseh pa so mladi zdravniki kot razlog navedli odhod v tujino. A podatki zbornice za lani kažejo, da je le šest zdravnikov zbornici sporočilo, da so se tudi zaposlili v tujini.

"Dejstvo je, da nam mladi zdravniki odhajajo, in če hočemo ohraniti javno zdravstvo, se je tukaj treba začasno odzvati," je v oddaji Tarča prejšnji teden opozoril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. A jasne slike o razsežnosti problematike odhodov v tujino in druge poklice ni. Na zdravniški zbornici kot delno relevanten podatek navajajo število potrdil o dobrem imenu, ki pa jih članom ne izdajo le za morebitno službo, ampak tudi za izobraževanja ali druge dejavnosti v tujini.

Število zdravnikov, ki so zbornici poročali o dejanski zaposlitvi v tujini, kaže, da jih je državo največ zapustilo v letih 2014 in 2015. Lani in predlani je bilo odhodov bistveno manj, a na zbornici opozarjajo, da podatki niso celoviti.

Epidemija je mlade zdravnike dodatno obremenila, tudi zaradi številnih administrativnih obveznosti pregorevajo. "Ne more biti zdravnik po takem izobraževanju enako plačan kot dijak, ki zlaga konzerve na police v trgovini," je situacijo komentirala predstavnica Mladih zdravnikov Eva Zlodej. Neuradno službo v tujini vsako leto poišče okoli 40 zdravnikov in zobozdravnikov. Po nedavni anketi zdravniške zbornice pa jih o tem razmišlja kar četrtina.

"Tukaj ne gre za neki sindikalni boj za večje plače, ampak se moramo kot družba organizirati, da bomo mlade, izobražene ljudi, ki bodo delali za nas, obdržali v državi," opozarja predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. In vsekakor je čas, da dobimo verodostojno sliko o begu zdravnikov v tujino. Trenutno je za slovenski zdravstveni sistem vsak odhod kritičen, ob tem pa je privlačnost Slovenije tudi za mlade zdravnike iz tujine že dolgo brez utripa.