Ministrstvo za zdravje (MZ) naj bi nekje do konca leta oz. začetka prihodnjega leta medicinsko konopljo premestilo iz skupine prepovedanih drog v drugo skupino, kar bo končno omogočilo tudi njeno uporabo v medicinske namene za zdravljenje posameznih obolenj. Ker imamo v Sloveniji na tem področju precejšen primanjkljaj v znanju, so zdravniška zbornica, Onkološki inštitut in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) organizirali zdravniško izobraževanje na temo uporabe kanabinoidov v paliativni oskrbi.

Po besedah Milana Kreka z NIJZ-ja bi zdravniki po današnjem izobraževanju lahko že prevzeli bolnike v paliativno oskrbo, a bi jih morali nato spremljati in opazovati učinke. Načrtovanih imajo že več tovrstnih izobraževanj, in sicer spomladi o uporabi kanabinoidov v nevrologiji, jeseni pa o uporabi v protibolečinski terapiji. Pojasnil je, da želijo prepričati MZ, da bi zdravila iz konoplje postala dostopna na zeleni recept (trenutno je mogoče dobiti bel recept in z njim oditi po konopljine pripravke, npr. na Nizozemsko).

Vendar je predtem še kar nekaj odprtih vprašanj: od tega, kako bodo urejene razmere za proizvajalce, ali bomo konopljo uvažali, za katera področja se bodo zdravila lahko uporabljala, zagotoviti bo treba tudi zadostne količine …

Veliki farmacevti nenaklonjeni uporabi
Lumir Hanoš, češki strokovnjak, ki se zadnjih 27 let ukvarja z raziskovanjem učinkov konoplje, pa je opozoril, da je ves hrup, ki se zganja okoli konoplje, ustvarjen umetno, saj se rastlina kot zdravilo uporablja že dolgo časa. Prepričan je, da jo poskušajo demonizirati farmacevtske družbe, ki bi z njeno legalizacijo izgubile, saj gre za poceni, lahko dostopno in učinkovito zdravilno rastlino.

Pojasnil je, da obstaja več različnih vrst konoplje, ki se lahko uporabljajo za različne bolezni, a uradno le v paliativni oskrbi. Lahko se sicer uporabljajo tudi kot zdravilo, a so zaradi omejevanja uporabe raziskave po kliničnih standardih na tem področju maloštevilne.

Zaradi pomanjkanja raziskav pa so trditve v slogu, da lahko uporaba konoplje, recimo, ozdravi raka, za zdravniško skupnost nerelevantne, ker se zdravljenje ljudi ni odvijalo v razmerah, kjer bi lahko nadzirali vplivanje različnih spremenljivk. Dodatne raziskave so tako nujne, da se bo lahko določilo, katere kanabinoidne molekule učinkujejo in kako, kajti danes govorimo zgolj o dveh – THC-ju in CBD-ju, poznamo pa jih 144, vseh skupaj pa so v konoplji identificirali 1.250 molekul.

"Treba se je zavedati, da konoplja ne zdravi vseh ljudi, ne zdravi vseh bolezni in ne zdravi v vseh stadijih bolezni. Prav tako ne obstajajo industrijska, medicinska in rekreativna konoplja, temveč zgolj konoplja. Razlikujejo se zgolj v razmerjih in količinah učinkovin," je poudaril. Sam za zdravega človeka v uporabi konoplje ne vidi težav, razen v predoziranju, ki je lahko zelo neprijetno, ni pa smrtonosno. Po njegovih izkušnjah je okoli 10 odstotkov pacientov opustilo tovrstno zdravljenje, ker se zaradi njega bodisi niso dobro počutili bodisi, ker ni bilo učinkov.

Ne posnemajmo tujih težav
O težavah, ki jih imajo Izraelci kljub legalizaciji konoplje v medicinske namene, pa je spregovoril Ilja Reznik, izraelski nevropsihiater. Reznik upa, da bomo v Sloveniji zgradili svoj sistem uporabe po legalizaciji in ne bomo ponovili njihovih napak. V Izraelu zdravniška zbornica namreč zelo ovira uporabo konoplje, kljub temu pa upa, da bo v prihodnjih letih prišlo do velikega dotoka konoplje v medicinske namene. Prepričan je, da bi se lahko uporabljala kot zdravilo za široko paleto bolezenskih stanj, vendar v tem trenutku za vsakega bolnika potrebujejo dovoljenje za uporabo, zdravila pa lahko uporabljajo le za odobrene indikacije.

Ob poplavi različnih informacij, ki se pojavljajo v zvezi z uporabo konoplje za zdravljenje, prihaja tudi do velike zmede med uporabniki, je opomnila Tanja Bagar, direktorica mednarodnega inštituta za kanabinoide. Inštitut je po njenih besedah nastal letos in prav zaradi tega, da bi se ločili miti od resnic, glede konoplje. "Eden od mitov je, da je to zdravilo za vse, da se ne moreš predozirati. Doziranje je izredno individualno, zato mora zdravljenje obvezno spremljati strokovnjak in zato je samostojno zdravljenje lahko nevarno. Ljudje se lahko zastrupijo npr. s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so bila uporabljena na rastlinah," je nanizala. Če torej kupujete konopljine pripravke prek spleta, vprašajte, kje so bili pripravki pridelani, in naj vam pokažejo analizne liste. "Že tu odpade 60 odstotkov ponudnikov," je bila nazorna.

Raziskave se bodo začele tudi v Sloveniji
Farmakolog Gorazd Drevenšek je ob tem napovedal, da se bo začelo s temeljitimi kliničnimi raziskavami tudi v Sloveniji, saj so primorska univerza ter ljubljanska in tržaška nevrološka klinika skupaj prijavili projekt raziskovanja učinkov kanabinoidov. Doslej konopljinih pripravkov v Sloveniji zdravniki niti niso mogli predpisovati, razen v okviru bolnišničnih zdravljenj, začeli pa naj bi jih prihodnje leto, če bo šlo vse po načrtih. Vendar imamo za predpisovanje v Evropi še vedno premalo kliničnih podatkov, tako da je tudi on poudaril nujnost novih raziskav.