Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, na nekatere stroke, kot sta urgentna medicina ali infektologija, neposrednega vpliva ne bo imel. Če bo sprejet v obstoječi obliki, pa bo prizadel dermatologijo, plastično kirurgijo, maksilofacialno in oralno kirurgijo, verjetno pa tudi nekatere zobozdravstvene specializacije, kot je ortodontija, je na novinarski konferenci zdravniških organizacij opozoril David Vozlič s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Zasebno bodo delali storitve, ki so enostavne, ki jih ljudje tudi potrebujejo, ampak kompleksna oskrba tistih najhujših bolnikov, ki jo najbolj potrebujejo, pa bo trpela," je opozoril.

"Letno operiramo približno 250 poškodb obraza, kar predstavlja okoli 90 odstotkov vseh hujših poškodb obraza v državi. Zdravimo tudi 40 novorojenčkov letno s prirojenimi anomalijami, kot je razcep ustnice, in opravimo okoli 200 operacij zaradi razvojnih motenj obraznega skeleta pri mladostnikih. Smo edini v Sloveniji, ki nudimo te storitve. Te storitve se v zasebnem sektorju ne izvajajo, saj zahtevajo multidisciplinarno obravnavo, pri kateri sodelujejo tudi kolegi otorinolaringologi, ortodonti, nevrokirurgi, plastični kirurgi in drugi," je pojasnil Vozilič in dodal, da bi predlagana sprememba zakonodaje pomenila hudo nazadovanje maksilofacialne in oralne kirurgije v Sloveniji.

"Kot zdravnik imam možnost, da odidem, kot pacient pa te možnosti nimam"

Tudi drugi zdravniki so na novinarski konferenci Zdravniške zbornice večkrat poudarili, da je medicina timsko delo. Kar pomeni, da pomanjkanje kadra v eni od strok vpliva tudi na delo specialistov v drugih strokah. Tak primer je opisal infektolog David Zupančič.

Sorodna novica Igor Zorko: Zdravstveni sistem ni stvar ene institucije, ampak vseh deležnikov

"Kot infektolog, ki nima možnosti dela v zasebnem sektorju, me skrbi, saj je medicina ekipni šport. Naj predstavim primer. Mama pripelje otroka z domnevnim septičnim artritisom na infekcijsko urgenco. Ta bolezen uniči hrustanec v 24 urah. Kot infektolog pokličem ortopeda in prosim, naj pride izprat sklep, ker je nujno. Zdaj pa prihajamo do točke, ko bo v kliničnem centru samo en ortoped, ki bo ravno takrat operiral. Jaz bom moral mami povedati, da je spiranje sklepa nujno, da otrok ne postane trajen invalid, a da to trenutno žal ni mogoče. Seveda bo svojo jezo usmerila name, jaz pa bom moral razmišljati o tem, da ji dam vizitko zasebnega centra, kjer lahko to opravi.

Želim delati v medicini, dokler bom lahko delal po strokovnih smernicah in rekel: to je nujno, to pa ni, to je treba narediti takoj. Ko pa bom moral reči: spiranje sklepa je nujno, a na vrsto pridete čez štiri dni, razen če plačate, bom tudi jaz raje počel kaj drugega. Kot zdravnik imam možnost, da odidem, kot pacient pa te možnosti nimam. In to me skrbi, ker bom slej ko prej zbolel jaz ali pa nekdo od mojih bližnjih. Zato je urejen zdravstveni sistem v interesu vsakega prebivalca, tudi če se trenutno počutimo odlično.

Ta ideja, da bomo z omejevanjem in prisilo dobili zdravnike nazaj v javni sektor, se mi zdi popolnoma zgrešena. Vsi pogledi, sestanki in odločitve bi morali biti usmerjeni v izboljšanje razmer v javnem sektorju, ne pa v omejevanje konkurence, ki sploh ne obstaja. Pozdravljam vsak zakon ali idejo, ki podpira javni sektor, a zakon, ki sem ga prebral, in komentarji kolegov me resnično skrbijo," je zapisal Zupančič.

Samo Zver: Predstojniki točno vedo, kdo dela in kdo ne

Več zdravnikov je ob tem tudi javno povedalo, da ob rednem delu občasno delajo v zasebnem sektorju. Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC-ja Ljubljana Samo Zver je povedal, da vsakih 14 dni dela pri koncesionarju, kjer je na voljo za druga mnenja in bolnikom iz tujine. "Tam uživam kot zdravnik, ker se imam čas pogovoriti z njimi tako, kot je to prav," je dejal in ob tem poudaril, da absolutno podpira javno zdravstvo.

"Za hematološko ambulanto, ki jo vodim v Novem mestu, prejemam 210 evrov na mesec. Za to moram vzeti dopust, se odpeljati tja in nazaj, nato pa, ko odštejem vse stroške, mi ostane le še za burek. Na kliničnem oddelku za hematologijo se je število prvih pregledov v zadnjem letu povečalo za 1500, ker pregledamo res vse. Dodatnih aktivnosti ne morem izvajati v svoji javni bolnišnici, ki jo imam zelo rad, saj nimam prostora. Imamo krasno intenzivno enoto za svoje bolnike, vendar je zaprta, ker nimamo dovolj sester. (...) Pri koncesionarju pregledam približno 250 ljudi na leto, s tem pa nekoliko skrajšam čakalno dobo. Ni vse črno belo.

Predstojniki točno vedo, kdo dela in kdo ne ter koliko pacientov kdo pregleda. To niso skrivnosti. Vodje in vodstva imajo vse podatke. Do svojih zaposlenih bi se morali vesti kot doma – če imamo več otrok in eden prinaša slabe ocene, drugi pa dobre, to vemo. Moramo začeti delati. Stvari so zelo preproste, tukaj ne potrebujemo višje matematike," je poudaril Zver.

Zver je pozneje za Odmeve Televizije Slovenija, da je javno in zasebno v zdravstvu treba razmejiti, a z razumno mero. "Poiščimo, kar je dobro na eni in na drugi strani." Znova je opozoril, da za delovanje nekaterih oddelkov primanjkuje medicinskih sester. "Treba jim bo dvigniti plače. Če jih nimamo, a jih potrebujemo, da bodo reševale življenja, jim bomo dali plačo, podobno, kot jo ima zdravnik. Kje je tu težava?" je bil jasen Zver.

Poudaril je tudi, da je za zdravnika delo pri zasebniku lahko zelo prijetno in da so tam lepo sprejeti. "Tudi v javnem sektorju moramo to začeti kazati kakovostnemu kadru, pa naj bo to zdravnik, sestra ali strežnica ... Dajmo jim reči: Vi ste pa res super!"

"Nosečnice si želijo dodatnih preiskav"

Vodja centra za nosečnice Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna Nataša Tul Mandič je pojasnila, da je zadnjih šest let v javnem sektorju zaposlena 80-odstotno, preostalih 20 odstotkov pa predstavlja delo, ki ga opravi kot samostojna podjetnica.

Po njenih besedah zdravniki nekaterih zdravstvenih storitev v javnem sektorju ne morejo opraviti, denimo izdajati drugih mnenj. Nosečnice si včasih želijo dodatne preiskave, ki jih javna zdravstvena zavarovalnica ne krije, je dodala. "Če bi popolnoma prekinila delo v zasebni ambulanti, zagotovo ne bi mogle do mene priti vse tiste ženske, ki si to želijo, imela bi še večji naval v javnem sistemu," je opozorila.

"Skrbi me, da bomo dermatološko kliniko sčasoma lahko zaprli"

Predstojnica dermatovenerološke klinike UKC-ja Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj je opozorila, da bi ob sprejetju predloga zakona kliniko zapustila približno tretjina dermatovenerologov. "Skrb, ki jo imam kot predstojnica dermatološke klinike, je, da bomo kliniko sčasoma lahko zaprli oziroma bo stroka z leti propadla, če bo zakon v tej obliki sprejet. Že zdaj v državi praktično nimamo sekundarne dermatološke mreže. Lepota dermatološke specializacije je sicer v tem, da se bolezenska stanja prepletajo z estetskimi posegi, zato veliko dermatologov deluje na obeh področjih. Vendar vemo, da številnih estetskih posegov, ki niso vedno zgolj estetske narave, ampak vključujejo tudi odstranjevanje benignih sprememb, ki so del zdravljenja dermatoloških bolezni, v javnem zdravstvu ni mogoče izvajati. Po grobih ocenah pričakujemo, da bo kliniko zapustila približno tretjina zdravnikov dermatovenerologov, kar bo nedvomno povzročilo podaljšanje čakalnih dob."

Več kot 300 zdravnikov, ki delajo v zasebnem sektorju, ne bo več moglo predavati na fakulteti?

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab pa je opozoril, da predlog zakona v ničemer ne bi izboljšal položaja zdravnikov, ki delajo v akademskem okolju. "Naša glavna skrb je, da se bo položaj zdravnikov, ki delajo hkrati v kliničnem centru in na medicinski fakulteti, bistveno poslabšal, saj zakon v ničemer ne izboljšuje njihovega položaja, čeprav so prav ti zdravniki nosilci razvoja stroke in znanosti. Skrbi nas, kaj se bo zgodilo, če se veliko naših vrhunskih strokovnjakov odloči za delo v zasebnem sektorju in ne bodo več na voljo za pouk. V tem primeru bomo imeli velike težave z izvajanjem predvsem kliničnega pouka. Zdravnikov, s katerimi imamo sklenjene takšne pogodbe, je več kot 300," je povedal.

V koordinaciji zdravniških organizacij pričakujejo dopolnitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Sestali so se tudi predstavniki koordinacije zdravniških organizacij, ki so prav tako kritični do predlagane novele. Koordinacijo zdravniških organizacij sestavljajo Slovensko zdravniško društvo, Zdravniška zbornica Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je v izjavi za medije po današnji seji dejal, da od novele pričakujejo povečanje izkoristka obstoječih kapacitet, torej da bo spodbudila zdravstvene delavce, da bi delali še več. Prepričan je, da večina zdravstvenih delavcev dela predano, pošteno in kakovostno, a da obstajajo posamezniki, ki kvarijo ugled.

Po njegovih besedah težave ustvarjajo organizacijske oblike izvajalcev zdravstvenih storitev, saj se morajo nekateri ravnati po zakonu o javnih zavodih, drugi pa po zakonu o gospodarskih družbah. Zato se sprašujejo, ali bo predlagana novela okrepila ali zadržala siromašenje javnega zdravstva.

"Tisto, kar pri zakonu ni jasno, je predvsem, iz kakšnih argumentov izhaja, iz kakšnih analiz, ki bi kazale, da bodo ravno te spremembe izboljšale zdravstveno varstvo v Sloveniji. Omejevanje dela samo po sebi najbrž ne more prinesti boljših storitev," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Beović meni, da se večina rešitev v predlogu zakona nanaša na preprečevanje anomalij, ki bodo v določeni meri vedno prisotne in jih bo treba sankcionirati. "Predlagatelj pričakuje, da bodo zdravniki delali več pri svojih osnovnih delodajalcih, vendar pa zakon minimalno omenja podjemne pogodbe, ki so bile že možne, in davčno olajšavo, ki tudi ni namenjena konkretnemu zaposlenemu," je povedala Bojana Beović. Opozorila je, da bo zaposleni ob višjem dohodku moral plačati višjo dohodnino, zato zanj to ne pomeni izboljšanja delovnih razmer.

Ponovila je, da bo predlog novele določene stroke "zelo oklestil". V zbornici menijo še, da ni smiselno urejati sistema na podlagi nekaterih domnevnih kršitev, ki bi jih bilo treba sankcionirati že danes. Med dobrodošlimi spremembami pa je Beović naštela oblikovanje zdravstvene mreže, a opozorila, da pričakujejo njeno večjo prilagodljivost.

Ministrstvo za zdravje je 16. septembra v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in spodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da je javna razprava namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. "Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon, vendar ne bomo odstopali od tega, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in prebivalke. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno proučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek," so napovedali.