Po dobrem mesecu dni od kriminalističnih preiskav zaradi suma prejemanja podkupnine se v ortopedski bolnišnici Valdoltra v teh dneh spoprijemajo s hudimi nepravilnostmi, ki jih je pri njihovem delu odkrila protikorupcijska komisija. Odkrite nepravilnosti se kažejo pri opravljanju dela zdravnikov v zasebnih ambulantah brez potrebnega soglasja ministrstva, preskakovanju čakalnih vrst, neenakopravni obravnavi bolnikov in še bi lahko naštevali.
83 % zdravnikov ortopedov: "Mi gremo po svoje …"
Kar 21 od skupno 24 zdravnikov ortopedske bolnišnice Valdoltra je med letoma 2011 in majem 2013 ob redni zaposlitvi opravljalo še dodatno plačano dejavnost v zasebni režiji. "Za to dejavnost bi morali po zakonu pridobiti soglasje ministrstva za zdravje in delodajalca, torej OB Valdoltra. Komisija je nesporno ugotovila, da do 1. 6. 2012 teh soglasij ni imela skoraj polovica zdravnikov ortopedov. Tudi večletni predstojnik OB Valdoltra je opravljal zdravniško službo v zunanji ambulanti, čeprav sta mu prošnjo za izdajo soglasja tako svet zavoda OB Valdoltra kot ministrstvo za zdravje zavrnila," so v okviru ugotovitvenega poročila pri opravljenem nadzoru v OB Valdoltra ugotovili v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Ko denarnica omogoči preskakovanje vrste
"Komisija je nesporno ugotovila, da OB Valdoltra sporoča Inštitutu za varovanje zdravja nerealne oz. neverodostojne podatke o dolžini čakalnih dob, da čakalne vrste v OB Valdoltra niso vodene skladno z veljavnimi predpisi in da prihaja v OB Valdoltra do neenakopravne obravnave pacientov. Pacienti, ki so ortopedski pregled opravili v zunanji samoplačniški ambulanti, v kateri so zdravniki ortopedi iz OB Valdoltra opravljali delo kot zasebniki, so storitev operacije kolena ali operacije kolka v OB Valdoltra prejeli hitreje kot tisti, ki so pregled predhodno opravili v javni ambulanti (ki je bila plačana iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje). Čeprav se je uradna čakalna doba za operacijo kolena oziroma kolka gibala med 170 in 330 dnevi, so bili številni pacienti ob enaki stopnji nujnosti operirani v manj kot 30 dneh po vpisu v čakalno vrsto, nekateri pa celo v roku nekaj dni."
Po domače tudi direktor
Precej po domače je postopal direktor OB Valdoltra, ki bi moral s svojim delom dajati zgled ostalim poklicnim kolegom. Dr. Venčeslav Pišot je mesto direktorja OB Valdoltra zasedel že leta 1986 in na njem vztrajal celih 27 let, vse do junija 2013. "Iz pridobljene dokumentacije je razvidno, da je od 30. 12. 2011 delo v zunanjih ambulantah v Termah Krka Strunjan in Thermani Laško brez veljavnega soglasja opravljal tudi direktor OB Valdoltra dr. Venčeslav Pišot. Navedeni je po uveljavitvi ZUJF zaprosil za predhodno soglasje za opravljanje dodatne dejavnosti Ministrstvo za zdravje, vendar je bila njegova vloga zavrnjena iz razloga, ker je kljub večkratnim pozivom ministrstva ni dopolnil oz. popravil," so v poročilu o opravljenem nadzoru zapisali v KPK-ju. Dr. Pišot se je 1. 6. 2013 sicer upokojil, vendar je že teden dni pozneje z v. d.-jem direktorja OB Valdoltra Radoslavom Marčanom sklenil podjemno pogodbo za opravljanja del zdravnika specialista. Kot razlog za sklenitev pogodbe je navedeno, da naročnik "nima zadostnega števila zaposlenih zdravnikov specialistov ortopedov in da zaradi preprečitve poslovne škode občasno potrebuje zunanjega ortopeda".
KPK: Je pomanjkanje ali presežek?
KPK ob tem opozarja, da na drugi strani OB Valdoltra pojasnjuje veliko angažiranost svojih zdravnikov v zunanjih ambulantah s tem, da je treba zaradi zapolnitve OB Valdoltre, (kapacitet je torej v tej bolnišnici preveč, ne premalo), iz česar je mogoče sklepati, da pomanjkanje kadra ni bil dejanski razlog za sklenitev podjemne pogodbe z upokojenim direktorjem OB Valdoltre.

Da bi zadevi prišli do dna, je KPK opravil tudi analizo časa čakanja na operacijo glede na vstopno točko v sistem (samoplačniški pregled ali pregled plačan iz zdravstvenega zavarovanja na napotnico). Ugotovljeno je bilo, da so bili bolniki, ki so pregled opravili samoplačniško v zasebni zunanji ambulanti, na vrsti slab mesec dni prej kot tisti, ki so uporabili javno storitev. Največja razlika v dolžini čakanja na operacijo je bila pri ortopedu in takratnem direktorju bolnišnice Venčeslavu Pišotu. Medtem ko so bili bolniki, obravnavani v okviru javne ambulante, operirani v povprečju v 133 dneh od dneva pregleda, se je tak operativni poseg pri pregledu v samoplačniški zasebni ambulanti v povprečju zgodil že 53 dni pozneje. Pišotu sledita ortopeda Anton Bergoč in Aleš Berce. Prednostno obravnavo za samoplačnike v ambulantah je komisija ugotovila tudi pri operativnih posegih, ki jih je opravil ortoped Silvester Fonda oz. njemu podrejena ortopeda Aleš Berce in Rene Mihalič.

»Dodaten dvom o delovanju zdravnikov vzbuja dejstvo, da si kirurgi v OB Valdoltra sami sestavljajo razpored operacij in niso vezani na položaj pacienta v čakalni vrsti. Po pojasnilih pristojnih lahko zdravniki na operacijo povabijo tudi nekoga, ki je bil na primer šele uvrščen na čakalno vrsto, čeprav za to ni utemeljenih medicinskih razlogov. Takšno ravnanje ni sankcionirano s strani vodstva bolnišnice oz. je celo del normalnega delovanja bolnišnice. Vse navedeno predstavlja resno tveganje za korupcijo, saj lahko na ta način posamezen zdravnik pacientu omogoči preskok čakalne vrste tudi v zameno za podkupnino ali drugo korist,« je v poročilu zapisal KPK.

Marčan: Podatki KPK-ja netočni
V. d. direktorja OB Valdoltra Radoslava Marčana so včeraj zmotili predvsem podatki o številu pregledov in operacij, ki naj ne bi odražali resničnega stanja. "Lahko rečem, da so odstopanja zares velika, zakaj je do tega prišlo, pa nam ni jasno. Od 1. 1. 2014 so v veljavi tudi nova pravila, s katerimi je preskakovanje vrstnega reda tako pri operacijah kakor pri ambulantnih pregledih onemogočeno. Več bo, kar se nas tiče, znanega v roku enega tedna, ko bomo vse natančno analizirali in predstavili javnosti, " pravi Marčan, ki je vodenje bolnišnice prevzel junija lani.

Za pojasnila smo prosili tudi Venčeslava Pišota, ki je v času ugotovljenih nepravilnosti vodil OB Valdoltra. "Vsebine poročila KPK-ja ne poznam, zato očitkov še ne morem komentirati."

Z ugotovitvami, ki v nekaterih primerih mejijo na kazniva dejanja, je KPK obvestil Davčno upravo, Tržni inšpektorat, Zdravstveni inšpektorat, in Računsko sodišče. Ministrstvu za zdravje pa so predlagali, da brez odlašanja opravi upravni nadzor bolnišnice.
Edi Mavsar, TV Koper