Kot so pojasnili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), so postopek uvedli na podlagi prijave, ki so jo prejeli julija. "V okviru predhodnega preizkusa prijave je KPK pridobil vso relevantno dokumentacijo in pojasnila ministrstva za zdravje. Komisija ni zaznala kršitev določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je pa na podlagi proučene dokumentacije ugotovila, da so bila v konkretnem poslu uporabljena določila FIDIC Rumene knjige (gradbena pogodba, ki določa ceno kot skupaj dogovorjeno, op. a.), ki pa so se z določili k pogodbi spreminjala v večjem obsegu, ter da je bila med postopkom javnega naročila objavljena dodatna dokumentacija, kar lahko predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Glede na zaznana korupcijska tveganja je KPK ministrstvu med drugim priporočil, da postopke javnega naročanja izvede transparentno, pri čemer naj se v vseh fazah upošteva načelo enakopravnosti ponudnikov na način, da se že pred objavo postopka javnega naročanja zagotovi, da bo ob objavi javnega naročila objavljena oziroma dostopna vsa relevantna dokumentacija.

"Dodatno komisija priporoča, da se v primerih večjih investicij javno naročilo oziroma projekt izvede v ločenih sklopih, in sicer, da se izvede ločeno javno naročilo za projektiranje in ločeno javno naročilo za izvedbo del, pri čemer naj se po vsakem izvedenem sklopu zagotovi ustrezen, transparenten, strokoven in neodvisen nadzor," so navedli.

Energetska sanacija in notranja prenova

Prenova glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je sestavljena iz projekta energetske sanacije in projekta notranje prenove, oba bo izvedlo podjetje GH Holding. Časopis Delo je poleti poročal, da poznavalce razmer razburja predvsem dejstvo, da razpis za energetsko sanacijo, na katerem je bil izbran GH Holding, ni vseboval natančnega popisa del, količine in cene materialov ter je bil sestavljen ad hoc.

Iz UKC-ja Ljubljana so takrat sporočili, da navedbe o pomanjkljivosti izvedbe posla ne držijo, da je bil razpis izveden v skladu s predpisi, posel pa da ni bil vnaprej dogovorjen. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je avgusta nato sporočil, da poteka pravni pregled projektov, prav tako so prijave o nepravilnostih predali na KPK.

V. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder pa je tedaj posvaril, da vse pogodbe ministrstva vsebujejo protikorupcijsko klavzulo. "V primeru, če bi se ugotovila kakršna koli nepravilnost ali korupcija, pogodba seveda pade, s tem pa pade tudi črpanje evropskih sredstev," je dejal.

Kot je v sredini junija ob začetku energetske sanacije povedal tedanji generalni direktor UKC-ja Ljubljana Jože Golobič, bo projekt energetske sanacije v vrednosti 41 milijonov evrov brez DDV-ja v celoti financiran iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in razvoj. V okviru sanacije bodo zamenjali fasado, izolacijo in okna ter uredili streho, delno pa tudi prezračevanje in dvigala. Projekt notranje prenove pa bo znašal 30 milijonov evrov brez DDV-ja in bo financiran iz zakona o investicijah v zdravstvu.

Minister za zdravje Bešič Loredan je nato novembra pojasnil, da je vlada evropska sredstva za energetsko sanacijo preusmerila v druge projekte, saj morajo biti porabljena do konca novembra 2023, zato jo bodo financirali iz proračuna. Pojasnil je, da se bo po napovedih zunanje in notranje obnove projekt podražil za približno 15 milijonov evrov, kar je že predvideno v rebalansu proračuna.