Skrb vzbujajoči podatki in trendi ter zaznana interesno pogojena, enostranska javna stališča nekaterih deležnikov v zdravstvu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po besedah njegove direktorice Tatjane Mlakar "navdajajo s skrbjo, da je učinkovitost delovanja zdravstvenega sistema na veliki preizkušnji". Na novinarski konferenci je poudarila, da je ZZZS kot predstavnik zavarovanih oseb in tudi vplačnikov prispevkov dolžan opozoriti na ključne sistemske ukrepe, brez katerih negativnih trendov "ne bomo mogli spreobrniti v pravo smer, smer krepitve ohranjanja javnega zdravstvenega sistema".

Direktorica ZZZS-ja je hkrati zavrnila "pogosta pavšalna navajanja in pričakovanja nekaterih deležnikov, da je zgolj z dodatnim financiranjem ali spremembami pri ZZZS-ju mogoče izboljšati učinkovitost javnega zdravstvenega sistema". Opozorila je, da gre pri takšnih ocenah neredko tudi za preusmerjanje pozornosti. "Vemo pa iz zgodovine ukrepov različnih vlad, da dodatna finančna sredstva niso uspela regulirati nobene trenutne akutne težave v zdravstvenem sistemu, tudi skrajšanja čakalnih dob ne," je poudarila.

Na področju omejevanja čakalnih dob je po prepričanju ZZZS-ja sicer treba uvesti medicinske kriterije za uvrščanje pacientov na čakalne sezname, s čimer bi omejili domnevno neindicirano ali pa nepotrebno napotovanje na sekundarni nivo. Poudarila je, da je pri upravljanju javne mreže zdravstvene službe treba izhajati iz jasnih kriterijev, ki zagotavljajo varnost in kakovost obravnave pacientov ter racionalno izrabiti trenutno obstoječe omejene kadrovske in prostorske vire ter s tem preprečiti tvegane procese drobljenja javne mreže.

"Predvsem mislim na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva, kar pomeni z drugimi besedami koncentrirati in specializirati zlasti izvajalce specialistične bolnišnične dejavnosti, hkrati pa je treba ponovno opredeliti vlogo, obseg in pogoje za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo," je poudarila Tatjana Mlakar.

Nagrajevanje in določitev zahtevanega obsega dela v rednem delovnem času

Poudarila je tudi področje nagrajevanja zaposlenih. "Prepričani smo, da je potrebna sprememba na področju plačne politike v javnem sektorju, in sicer tako, da bi zagotovili večji delež variabilnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev," je pojasnila Tatjana Mlakar in ob tem poudarila, da bi morali nagrajevati po učinku, torej tiste, ki so nadpovprečno obremenjeni, ob tem pa svoje delo opravljajo kakovostno. "Seveda pa je za to ponovno potrebno vzpostaviti pogoje in ti morajo biti transparentni," je poudarila direktorica ZZZS-ja. Po njeni oceni bi torej morali opredeliti obseg dela v rednem delovnem času in hkrati pogoje za delo po podjemnih ali ostalih pogodbah, torej izven rednega delovnega časa.

Sorodna novica Skupščina ZZZS-ja za omejitev izvajanja zdravstvenih storitev po podjemnih pogodbah

V tej luči je po oceni ZZZS-ja za učinkovito delo v javnih zdravstvenih zavodih nujno tudi opolnomočenje vodstev oz. upravljavcev. "Predvsem v smeri, da delodajalec dejansko za posamezni tim oziroma izvajalca posamezne naloge podrobneje opredeli zahtevan obseg opravljenih storitev v rednem delovnem času v matični ustanovi kot pogoj za morebitno delo tudi izven matične ustanove," je dejala. Ob tem na ZZZS-ju ocenjujejo tudi, da bi bilo za vodstva treba vzpostaviti tako spodbude za pozitiven rezultat poslovanja in za obvladovanje dob, kot tudi se odgovornost v primeru negativnih rezultatov in neugodnih podatkov ali pa dolgih čakalnih dobah.

Natančno poročanje stroškov po pacientih in regulacija prehajanja kadra

Med nujno potrebnimi sistemskimi ukrepi ZZZS izpostavlja tudi spremljanje stroškov po pacientih. Opozarjajo, da bi morali izvajalce zdravstvene dejavnosti zakonsko zavezati, da bi o tem poročali ZZZS-ju. "To je nujna podlaga za izvedbo stroškovnih analiz in oblikovanje realnih cen zdravstvenih storitev – samo na tak način lahko ZZZS realneje in objektivneje oceni precenjenost ali podcenjenost določenih zdravstvenih storitev ali celo izvajalcev ter zagotovi redne obdobne prilagoditve obračunskih modelov," je pojasnila generalna direktorica. S tem ukrepom bi bil ZZZS po njenih besedah opolnomočen kot aktivni kupec, ki bo določal realne cene in zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami pacientov oziroma prebivalcev.

Spomnila je tudi na potrebo po regulaciji prehajanja kadra iz javnih zdravstvenih zavodov k zasebnikom s koncesijo, kar je ZZZS kot nujno potreben ukrep izpostavil že večkrat. "Z modernizacijo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov bi želeli, da vzpostavimo konkurenčna delovna mesta v javnih zdravstvenih zavodih ter s tem bolj učinkovito izrabimo vse kapacitete in vire v javnih zdravstvenih zavodih, se pravi od kadrov, opreme do prostora," je naštela in poudarila, da je "javni zdravstveni zavodi še vedno predstavljajo hrbtenico zdravstvenega sistema v Sloveniji".