Člani skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so v razpravi izpostavili več težav. Predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek je ocenila, da je, odkar je v zdravstvu dovoljeno sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi, več storitev opravljenih popoldne. Po drugi strani pa ni določeno, koliko storitev morajo zdravniki opraviti v rednem delovnem času, je opozorila.

Za variabilno nagrajevanje

Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je ob tem poudarila, da urne postavke pri podjemnih pogodbah, ki jih javni zdravstveni zavodi sklepajo z zaposlenimi, niso določene. "Ministrica pravi, o tem sva se velikokrat pogovarjali, da bi bilo to možno regulirati, ampak trenutno še ni," je pojasnila.

Ob tem se je zavzela tudi za uvedbo variabilnega nagrajevanja, še prej pa za določitev potrebne produktivnosti zaposlenih v njihovem rednem delovnem času. "Ko vprašam direktorja javnih zdravstvenih zavodov – imate podjemne pogodbe, kaj pa je bil kriterij, pogoj, da je nekdo dobil podjemno pogodbo, koliko je moral narediti v rednem delovnem času, ne vedo," je opozorila.

Predstavnik aktivnih zavarovancev Jakob Počivavšek je predlagal, da bi moral zdravstveni izvajalec zavarovancu, ki ostane brez osebnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika, poiskati nadomestilo oziroma mu ponuditi razpoložljive kapacitete. Predlagal je tudi, da skupščina v prihodnje opravi razpravo o nadzorih ZZZS-ja, skuša identificirati morebitne pomanjkljive pravne podlage za njihovo izvajanje, nato pa oblikuje predloge in jih posreduje ministrstvu za zdravje.

Za postavitev kazalcev kakovosti

Mlakarjeva je poudarila, da so vsi nadzori, ki jih izvaja zavod, strokovni. Trenutno imajo največjo težavo s postopki sankcioniranja, zato so predlagali spremembo zakona o prekrških.

Ob tem je opozorila, da bo treba tudi za strokovno-medicinske nadzore, kot velja za druge vrste nadzorov, postaviti pravila – klinične smernice in kazalce kakovosti. "Ni dovolj, da se o kliničnih smernicah dogovorijo na enem simpoziju, ampak mora biti to regulirano in veljati za vse, za izvajalca, za nadzornika, za regulatorja. Tega pa trenutno ni in to prizna medicinska stroka, to prizna ministrstvo za zdravje, to prizna zdravstveni svet," je poudarila.

Pojasnila je, da so strokovni nadzori s svetovanjem trenutno v pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica jih je lani po besedah Mlakarjeve opravila 115, pri čemer v nobenem od opravljenih rednih nadzorov ni ugotovila odstopanj od strokovnih smernic. To se ji zdi nenavadno, saj da medicinska stroka sama ugotavlja, da ni enotnega registra kliničnih medicinskih smernic. "Kako lahko potem presojaš," je vprašala.

Ob tem je ocenila, da bi bilo treba v Sloveniji predvsem na področju bolnišnic uvesti specializacijo. "Ker da ima vsak izvajalec vse dejavnosti, kadrovske kapacitete v Sloveniji pa so omejene, pač povzroča to stanje, ki ga imamo," je pojasnila.

Za promocijo zdravja na delu

Predstavnik delodajalcev Mitja Gorenšček pa je opozoril, da se stanje v zdravstvu slabša. Stroški bolniških odsotnosti delavcev so vse večji. Rešitev med drugim vidi tudi v preventivi. Zato je ZZZS pozval, naj bo razpis za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki je v pripravi, tak, da bo omogočil uresničitev ciljev in vplival na manjše potrebe po zdravstveni oskrbi.

Skupščina ZZZS-ja je po razpravi sprejela pet sklepov. Iz enega od sprejetih sklepov izhaja, da bo skupščina na naslednji seji obravnavala strategijo nadzora in pooblastila ZZZS-ja pri izvajanju nadzorov. Skupščina je vodstvu ZZZS-ja naložila, da pripravi predloge za oblikovanje cen, ki bodo upoštevali različne pogoje, pod katerimi izvajalci izvajajo storitve. Zavodu je skupščina naložila tudi, da tistim, ki ostanejo brez izbranega zdravnika, pošlje možnosti za opredelitev glede na kraj njihovega bivališča.