Po podatkih, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja v novi izdaji zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije, je leta 2020 umrlo 24.016 prebivalcev Slovenije. Med vodilnimi vzroki smrti so bolezni srca in ožilja pomenile 32 odstotkov smrti, rak 27 odstotkov in nalezljive bolezni 15 odstotkov. Moški so v povprečju doživeli 75, ženske pa 83 let starosti.

Živorojenih je bilo 18.514 otrok, od tega 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. Tri odstotke so predstavljali otroci iz večplodnih nosečnosti. Rodnost in celokupna stopnja rodnosti sta v primerjavi z letom 2019 upadli, z 8,8 živorojenega otroka na 1000 prebivalcev pa je Slovenija pod evropskim povprečjem.

Leta 2020 je bilo prijavljenih 17.622 poškodb pri delu, med katerimi je bilo 17 poškodb s smrtnim izidom. Zmanjšalo se je število običajnih poškodb pri delu, predvsem zaradi čakanja na delo, dela od doma in povečane brezposelnosti.

Na porast celotnega števila prijav poškodb glede na predhodno leto so vplivale prijave zaposlenih, ki so se pri delu okužili s koronavirusom in zboleli za covidom-19. Zaradi covida-19 je bilo prijavljenih skupno 6464 poškodb pri delu.

V prometnih nesrečah je umrlo 113 ljudi, v katerih so z 80 odstotki prevladovali moški. Najpogostejše so nezgode v cestnem prometu, leta 2020 je v takih nesrečah umrlo 22 ljudi manj, upad pa lahko pripišemo tudi omejitvam gibanja med epidemijo.

Petina Slovencev kadi

Leta 2020 je kadil vsak peti prebivalec Slovenije, star od 18 do 74 let. Po navedbah NIJZ-ja je to vodilni preprečljiv vzrok smrti pri nas, letno pa zaradi bolezni v Sloveniji umre 3123 prebivalcev. Tudi pri uporabi alkohola je Slovenija nad evropskim povprečjem, leta 2020 so zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, na dan v povprečju umrli trije ljudje.

V publikaciji navajajo tudi podatke o zaposlenih v zdravstvu. Konec leta 2020 je bilo v zdravstvu zaposlenih 6944 zdravnikov, 1570 zobozdravnikov, 9043 medicinskih sester in 12.959 zdravstvenih tehnikov. V zdravstvenih poklicih prevladujejo ženske, med zdravniki in zobozdravniki pa so moški v večini le v najstarejših starostnih skupinah.

Izdanih je bilo 18,9 milijona receptov v skupni vrednosti 568 milijona evrov oziroma devet receptov v vrednosti 271 evrov na prebivalca. Največ receptov je bilo predpisanih za zdravila za bolezni srca in ožilja, živčevja ter prebavil in presnove, še kažejo podatki v publikaciji, ki je dostopna na spletni strani NIJZ-ja.